Slovenija > Črna kronika
233059 ogledov

Na policijski akademiji v Tacnu odjeknil strel, Darinka je umrla

Darinka Kolar Osvald osebni arhiv Na obisku v Policijskem muzeju v Tamperah na Finskem novembra 2022 skupaj s slušateljema Policijske univerze: Darinka Kolar Osvald je druga z leve, na skrajni desni Anton Bukovnik
Ozadje tragičnega dogodka, v katerem je umrla vodja Policijskega muzeja Darinka Kolar Osvald, nam je razkril njen sodelavec Anton Bukovnik.

V Muzeju slovenske policije, ki ima prostore na Policijski akademiji v ljubljanskem Tacnu, so v torek, 7. novembra lani, izvedeli, da je samomor naredila njihova vodja in kustosinja, 53-letna Darinka Kolar Osvald. Pred muzejsko vitrino se je ustrelila s službeno pištolo. Zakaj je to storila, in zakaj prav tam, nam je brez dlake na jeziku pojasnil njen sodelavec Anton Bukovnik, univerzitetni diplomirani obramboslovec, sistemski analitik, publicist, fotograf, vojni veteran in soustanovitelj Zveze društev policijskih veteranov Slovenije Sever. Za seboj ima dolgoletno kariero na ministrstvu za notranje zadeve, zadnja tri leta dela v policijskem muzeju.

Darinka Kolar Osvald | Avtor: osebni arhiv Kolar Osvaldova (desno) z notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem osebni arhiv

S srcem in dušo predana muzeju

Najprej nam je opisal značaj umetnostne zgodovinarke Kolar Osvaldove, ki je bila, tako je kot on, na policiji zaposlena kot civilist: "Bila je mirna, preudarna ter z vsem srcem in dušo predana muzeju. Vsi so jo imeli radi. Je pa res, da je bila po eni strani nekonformistična, za vsako odločitev nadrejenih je pričakovala trdne argumente, po drugi pa je kljub poklicnemu uspehu, doseženi izobrazbi, bila je tik pred doktoratom, in družini, ki si jo je ustvarila, hlepela po priznanju okolice, da je dobra delavka. Ob tem je bila še, kot vsak nepokvarjen človek, malo naivna. Če so ji kaj obljubili, recimo sredstva za obnovitev muzejskih prostorov, je pričakovala, da bodo držali besedo. Denarja pa potem ni bilo."

Muzej je leta 1970 dobil prostore v novo zgrajenem policijskem izobraževalnem centru v Tacnu. Poleg kadetov in učencev policijskih šol, so ga lahko obiskovali uslužbenci organov za notranje zadeve, pravosodja, vojaške policije, študenti pravne in medicinske fakultete, socialni delavci, penologi in drugi strokovnjaki, katerih delo je bilo povezano s tematiko muzeja. Za širšo javnost se je začel odpirati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, z nalogo preventivnega osveščanja ljudi o kriminaliteti. Šele leta 2022 pa je bil sistematiziran kot organizacijska enota policijske akademije, zato sta bili na novo razpisani dve delovni mesti, za vodjo in uslužbenca. Darinka, ki je že dotlej vodila muzej, je seveda pričakovala, da ga bo še naprej.

Na razpisu nista bila sprejeta

"Za zasedbo delovnih mest v muzeju je postavila kriterije, ki so predvidevali visoko strokovnost in civilna znanja, med drugim za kustosa, restavratorstvo, konservatorstvo, fotografiranje. Toda to očitno ni bilo po volji izobraževalnega centra v Tacnu, saj se za vodjo muzeja tako ni mogel prijaviti noben karierni policist. Tudi za druga delovna mesta so bili predvideni policisti brez civilnih znanj. Z Darinko sva se oba prijavila na razpis, a nisva bila sprejeta," razkriva 61-letni Bukovnik. "Rekel sem ji, da jo mečejo iz službe, in naj si poišče drugo." Šlo je za njeno osebno in strokovno degradacijo.

Po njegovih besedah sta se konec lanskega oktobra sestala z nadrejenim: "Povedal je, da je muzej le policijska enota, in da bodo v njem policisti ter bodo veljala pravila policije. Stroke in civilistov sploh ni omenjal. Darinka je v šoku obmolknila, prav tako jaz, nismo si imeli več česa povedati."

Nesreča s formalinom

Toda lani pomladi, pred zapletom s sistemizacijo, se je zgodilo še nekaj drugega. Bukovnik je po svojih besedah spomladi dobil nalogo, da virtualizira muzej.

Darinka Kolar Osvald | Avtor: osebni arhiv Iz posode je iztekal formalin. osebni arhiv
Med fotografiranjem razstavljenih predmetov mu je postajalo slabo, ne da bi vedel, zakaj. Izkazalo se je, da je ena od posod iz sodnomedicinske zbirke na dnu počila in je iz nje začel iztekati formalin: "Nadrejeni se je prestrašil in poklical gasilce, kriminalisti pa so hoteli Darinko okriviti za povzročitev splošne nevarnosti. Od istega šefa je dobivala celo grozilna SMS-sporočila. Tudi to je bil zanjo, razumljivo, stres. Šef ji je po tistem celo odvzel ključ kriminalističnega muzeja in ga dal meni, prav tako je meni dajal naloge."

Z Darinko sta bila kljub temu še naprej v dobrih odnosih, načrtovala sta tudi službeno pot v policijski muzej v Berlinu. "Po ponedeljkovem sestanku, na katerem je postalo jasno, da se najini karieri v muzeju končujeta, sva še naslednji dan primerjala najina razumevanja sestanka ter preučevala možnosti. Spodbujal sem jo, da naj gre čim prej iz Policije. Spomnim se, da sva se v torek na kavi pomenkovala o potovanju, v sredo pa je bila povsem druga oseba, odsotna in brez zanimanja," pripoveduje Bukovnik. "Za samomor se je odločila v noči na sredo, dva dni po sestanku s svojim vodjo. Naslednje dneve sva se le srečevala na hodniku in vljudno pozdravljala, v petek popoldne, ko sem odhajal iz službe, pa me je prosila za ključ muzeja in rekla, da dejanja nadrejenega niso lepa. 'Kaj boš tako pozno v muzeju', sem jo vprašal. 'Imam še nekaj opravkov', je odgovorila in še: 'Želim ti lep vikend in čim bolj miren naslednji teden.'"

Dve poslovilni pismi

V torek so zaposleni v Centru za raziskovanje in socialne veščine dobili uradno elektronsko sporočilo, da je Darinka Kolar Osvald mrtva: "Šla je v muzej, izključila alarm, slekla jakno in snela očala. Na petelina ni pritisnila doma, za Savo ali v svoji pisarni, ampak prav pred vitrino, v katerem je bil eksponat z iztekajočim formalinom. Dala je vedeti, zakaj si je skrajšala življenje. Meni še vedno preganja, da nisem pomislil, kaj bo storila, čeprav sta mi kasneje psihologinja in psihiater razložila, da česa takšnega ni mogoče predvideti."

Če razmišljate o samomoru, se o tem pogovorite z bližnjimi, če to ni mogoče, je še veliko drugih možnosti. Pokličete lahko na številko 112, vsako noč med 19. in 7. uro zjutraj so za pogovor z osebami v duševni stistki na voljo strokovnjaki na številki (01) 520-99-00. Na številki 116 123 je 24 ur na dan mogoče poklicati na zaupni telefon Samarijan. Pogosto je vzrok za samomor depresija, ki je ozdravljiva bolezen, zato se obrnite na svojega osebnega zdravnika. 

Za seboj je pustila dve poslovilni pismi, eno namenjeno družini, in drugo svojemu delodajalcu: "Prosim policijo, da omogoči pogreb v družinskem krogu." Pokopali so jo v njenem rodnem Olimju.

Odgovor policije

Bukovnik je na Žurnal24 spregovoril, ker je prepričan v objektivno odgovornost Policije: "Predpostavljeni v navedenih elementih ni videl nič takega, zaradi česar bi prevzemal objektivno odgovornost. Še manj se čuti subjektivno odgovornega. Na njegovo odgovornost sem ga najprej opozoril na sestanku 18. januarja letos, in da bo zadeva v primeru neodzivnosti Policije prišla v javnost. Dolžni smo najmanj opravičilo družini. Naslednjič sem ga opozoril 24. februarja, vendar odziva spet ni bilo. Petega marca sem zato z zadevo seznanil vodstvo policije, dejali so, da gre za resno zadevo in da bodo z njo seznanili na kolegiju. Odziva ni bilo. Pet mesecev po dogodku ga še vedno ni. Ali je zavoljo etičnega ravnanja in integritete organizacije od Policije odveč pričakovati vsaj opravičilo družini in objavo osmrtnice na intranetni strani Policije" V policiji je pustila življenje."

Obrnili smo se na generalno policijsko upravo in prejeli naslednji odgovor: "Zaradi varstva osebnih podatkov lahko potrdimo lahko le, da se je zgodil tragičen dogodek, v katerem je umrla oseba, zaposlena v Policiji. Glede na do sedanje ugotovitve ne gre za sumljivo smrt in tudi ne za dogodek, v katerem bi šlo za izvajanje policijskih pooblastil. Ob tem zavračamo vsa zlonamerna namigovanja o vzroku smrti."

 

ODGOVOR POLICIJE

Zaradi zagotavljanja javnega interesa po objektivni in vsestranski obveščenosti posredujemo odgovor Policije na danes, 7. aprila 2024, objavljen spletni članek z naslovom »Na policijski akademiji v Tacnu odjeknil strel, Darinka je umrla«.

V policiji ostro zavračamo vse navedbe tako v povezavi z delom v muzeju, kot tudi namigovanja o vzroku smrti sodelavke, saj so obtožbe neresnične, avtor članka pa o njih, klub temu, da gre za hude obtožbe, ni poskušal pridobiti našega odziva, temveč je posredoval zgolj splošno vprašanje o dogodku, v tem okviru pa prejel tudi naš odgovor. Medij dodatnih pojasnil kljub temu, da ima možnosti to zahtevati, ni zahteval.

Namreč, v policiji imamo vzpostavljen sistem notranjevarnostnih postopkov, s katerimi vedno preverimo podatke, zbrana obvestila, prijave ali zaznave odklonskega pojava ali ravnanj ali tveganj, ki vplivajo na uslužbence policije. Policija odreagira na vsako odkrito ali prijavljeno nepravilnost in jo v okviru predpisanega postopka obravnava. Tako so bile vse očitane navedbe iz vašega prispevka tudi že vsestransko preverjene in v nobenem delu niso bile potrjene, s tem pa je bila seznanjena tudi dotična oseba. Dodajamo še, da, če bo zaznana katera koli dodatna okoliščina, se bo postopek ponovno odprl, preverjanje okoliščin pa nadaljevalo.

Glede kadrovskih postopkov dodajamo, da se le-ti v policiji izvajajo skladno z zakonom in po postopkih, ki veljajo za izbor za posamezno delovno mesto. Prav tako ne drži, da bi kdorkoli izgubil službo.

Glede smrti spoštovane kolegice, ki je s svojim delom pustila izjemno velik strokovni in osebni pečat, pa zaradi tragičnosti dogodka ter spoštovanja pietete in svojcev, prosimo za obzirnost ter korektnost. Pravica do pietete posameznika sodi v okvir njegove pravice do duševne integritete. Človekova duševna celovitost in spoštovanje želja tudi njihovih svojcev sta del njene in njihove zasebnosti. Policija pri svojem delovanju v vseh primerih to tudi spoštuje.

Maja Ciperle Adlešič
Predstavnica Policije za odnose z javnostmi

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
POLICIJA
 

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 30
  • Jožefina 20:36 13.april 2024.

    Poznam vse osebe iz prispevka in situacijo v Tacnu. Če ne bi bilo tragično, bi se nasmejala naivnosti novinarja. Dokler krivci ne bodo izpostavljeni poimensko, se bodo skrivali in računali na pozabo. Bukovnik naj kar pozabi na opravičilo družini in ...prikaži več osmrtnico. Sicer pozno, ampak mogoče bo pa kaj zaleglo. Darinka in Bukovnik sta delala v Centru za raziskave in socialne veščine v Tacnu, njun šef je bil Manuel Vesel, akterja iz vodstva Tacna pa sta Danilo Jamer in Ivo Holc.

  • Milan Modrijan 20:05 10.april 2024.

    Ni vse zlato kar se sveti tudi polcisti niso svete vrane.

  • Grof 18:30 08.april 2024.

    Akademiki tiščijo glave globoko v pesek Queenslada, ne zamudite charterski let, ….