Čeprav se je na kranjskem sodišču obetala sodba domnevnima bombnima napadalcema na kranjsko policijsko upravo Stanku Radojeviću in Dejanu Saviću, je zagovornica zadnjega Anka Kozamernik sodišče presenetljivo pozvala, "naj izloči dokaze o najdenih bioloških sledeh, na podlagi katerih so Savića kriminalisti aretirali kot možnega osumljenca".
Zagovornica poziv utemeljuje z besedami, da "je Savić na sodišču zagotovil, da mu nikoli ni bil odvzet bris ustne sluznice. Zaslišani preiskovalci pa so na sojenju povedali, da se najdene sledi na kraju napada ujemajo ne le z Radojevićevimi, ampak tudi s Savićevimi biološkimi sledmi, hranjenimi v policijski evidenci. V petek je sodišče prejelo še potrditev policije, da v evidenci res obstaja tudi Savićeva sled. Odvzeta naj bi mu bila še pred leti med preiskavo suma storitve drugega kaznivega dejanja, za katero pa Savić ni bil pravnomočno obsojen."
In ker je po besedah Kozamernikove Evropsko sodišče za človekove pravice že predlani odločilo, da se sledi DNK v evidencah ne smejo hraniti, če osumljenec ni bil pravnomočno obsojen, "bi pričakovala umik obtožnice zoper Savića, ker temelji na dokazih, ki jih policija ne bi smela hraniti".
Ob kronske dokaze
Sledi. Preiskovalci s policijskega centra za forenzične preiskave so na ročni bombi, ki naj bi jo vrgla 18-letni Dejan Savić in 21-letni Stanko Radojević, sicer našli biološke sledi treh ljudi.
Komu pripada tretja sled na bombi, forenziki niso preiskovali, ker da ni mogoče zagotovo trditi, da pripada tretjemu morebitnemu storilcu.
Temveč bi lahko pripadal le nekomu, ki bi eksploziv tudi držal. Sled, ki naj bi jo za seboj pustil Stanko Radojević, naj bi dokazovala, da je bombo najverjetneje držal zadnji.
"Prav sledi DNK na ostankih bombe, ki je eksplodirala, so kriminaliste privedle do Radojevića in Savića. Za tožilstvo so kronski in edini oprijemljiv dokaz, prek katerega bi jima lahko dokazalo krivdo," pravijo naši viri blizu policiji.
Sodnica mora do naslednjega petka odločiti, ali bo dokaze izločila, kazenski pravniki pa opozarjajo, da "je sled DNK najverodostojnejši materialni dokaz v kazenskem procesu. Zato lahko sodnica enega od obtoženih celo oprosti zaradi pomanjkanja dokazov, če bi ključne dokaze izločila kot nezakonito pridobljene. Lahko pa bi tožilstvo zaradi izločitve dokazov umaknilo obtožbo zoper Savića, ki bi ga sodišče spustilo na prostost in naprej za napad sodilo le še Radojeviću."
Forenziki nasprotujejo
Upokojeni prvi mož policijskega Centra za forenzične preiskave Janez Golja pravi, "da je evidenca DNK in zbirke prstnih odtisov nepogrešljiva za uspešno preiskovanje in identifikacijo osumljencev ter dokazovanje njihove krivde za kazniva dejanja", in zanika, da bi se morale sledi osumljencev brisati, saj se po "zakonu o policiji lahko hranijo celo do zastaranja kazenskega pregona določenega kaznivega dejanja".
"Zakon o kazenskem postopku tudi določa, da lahko policisti vsakemu osumljencu kaznivega dejanja odvzamejo prstne odtise ali bris ustne sluznice," pravi Golja.
