Odpeljal sem se tja in zagledal razbit televizor in steklo na balkonskih vratih

V dobrem tednu dni lanskega poletja sta se v Grosuplju odvila dva krvava dogodka. Najprej, v petek, 26. julija, je 49-letni Gregor Finc v slaščičarni in okrepčevalnici Fontana do smrti zabodel 65-letnega lastnika Đevdeta Rušitija, v soboto, 3. avgusta, pa je 37-letni Anže Javornik prav tako z nožem napadel lastnega očeta, 67-letnega Janeza Javornika, in ga poškodoval. Za poskus uboja je, enako kot za uboj, zaradi katerega se Finc že zagovarja, zagrožena kazen od pet do 15 let zapora, toda ob včerajšnjem začetku sojenja Javorniku je bilo takoj jasno, da ne bo videl rešetk.

Daj se umakni, daj se umakni

Okrožna državna tožilka Anita Filipčič je predlagala, da mu senat pod vodstvom sodnice Ane Klampfer Binder izreče ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstveni ustanovi, saj boleha za paranoidno shizofrenijo in paranoidnimi blodnjami in je bil med dejanjem po mnenju psihiatričnega izvedenca dr. Mateja Kravosa neprišteven.

Dogajanje usodnega dne je opisal Janez Javornik: "Dopoldne me je klical hišnik, da se sosedje pritožujejo, ker sin razbija po svojem stanovanju. Odpeljal sem se tja in že ob vstopu zagledal razbit televizor in steklo na balkonskih vratih. Anžeta sem vprašal, kaj se dogaja, on pa je le ponavljal, jaz grem, jaz grem. Ne greš, sem mu rekel in še, da bom poklical 112. Dal sem mu tudi klofuto, ker je to enkrat že pomagalo. Vrnil se je na balkon, jaz pa sem zaklenil vhodna vrata in se pripravljal, da opravim klic. V tistem sem ga videl, da je šel v kuhinjo in iz predala vzel nož. Takoj je začel zamahovati z njim, držal ga je v vodoravnem položaju ter mahal gor in dol. V trenutku je bil pri meni. Daj se umakni, daj se umakni, ti bom že pokazal, zdaj grem, je govoril. Z levo roko sem se branil, z desno, v kateri sem še držal telefon, pa skušal odkleniti vrata. Dvakrat me je porezal po dlani in prstih, mezinec je dobesedno visel stran. Ko je to videl, se je ustavil, jaz pa sem pobegnil iz stanovanja.“

Z zunanje strani je še nekaj trenutkov tiščal vrata, da mu Anže ne bi sledil, nato pa stekel po stopnicah do avtomobila: "Ko je sin le prišel za mano, je nož je vrgel pod kombi in šel mimo mene proti Grosuplju. V takšnem stanju ga nisem videl še nikdar."

Kaj boš ti, ruski agent

Tožilka je Janezu predočila njegovo izjavo iz policijskega zaznamka, da mu je Anže rekel: "Vse bom ubil, jaz sem bog, kaj boš ti, ruski agent." Včeraj se teh sinovih besed ni več spomnil in prav tako ne, da bi kdaj komu grozil s smrtjo. Prepričan je tudi, da ga ni hotel ubiti: "Z nožem ni nikamor meril, sploh pa ne v vitalne dele telesa. Hotel je samo ven, ker je vedel, da bi končal na psihiatriji."

Anže je bil na ljubljanski psihiatrični kliniki hospitaliziran že štirikrat, vedno pa naj bi ga po Janezovem mnenju odpustili prezgodaj, saj je že med vožnjo proti domu govoričil o bogovih in magih: "Mogoče je dobro, da se je to zgodilo, in se bo vse skupaj le uredilo."

Redko sta se videvala

Spregovoril je tudi o njunem odnosu: "Njegovo stanovanje je bilo vedno razmetano. Kadar sem mu rekel, v penziji (invalidski, op. a.) si, imaš čas in malo pospravi, sva se skregala in zato raje nisem hodil tja. Nekajkrat je prišel k nam in sva na vrtu pokadila cigareto, a praktično nič govorila. Ni pa imel razloga, da bi bil jezen name, čeprav me je obtoževal za nekatere stvari, ki jih sploh ni bilo. Očital mi je tudi specialno enoto, v kateri sem bil zaposlen, čisto na koncu pa, da sem ruski agent. V zadnjih dveh letih se mi je vse to začelo poznati na živcih."

Ob njegovem pričanju o podrobnostih sinovih duševnih težav, Anžetovem zagovoru in Kravosovemu predstavljanju izvedenskega mnenja je bila javnost izključena.

Anže Javornik, trenutno priprt na forenzičnem oddelku mariborske psihiatrije, v preteklosti še ni bil obsojen, so ga pa leta 2005, pri njegovih osemnajstih, obravnavali, ker je na Metelkovi v Ljubljani nekoga zabodel v trebuh.

Naslovna fotografija je simbolična.