"Gre za škandalozno prodajanje gole forme brez kakršnekoli dodane vrednosti vsebine, za prevaro bralcev, ki ni vredna resne založbe. Knjiga in založba si zaslužita resno grajo, pretvarjanje Milana Cvikla, da lahko sam avtoritativno piše o pravnem redu Evropske unije, pa vsaj v mojih očeh znotraj pravnega sveta pomeni njegovo popolno diskvalifikacijo," piše v svoji kolumni docent za evropsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti dr. Matej Accetto.
Za Cviklovo knjigo se je začel zanimati, ker mu ni bilo jasno, zakaj ekonomist piše o evropskem pravnem redu. Po analizi knjige je ugotovil, da obsežnih 1023 strani obsega večinoma angleško in slovensko verzijo temeljnih pogodb Evropske unije v povezavi s spremembami, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba.
"Če odštejemo prilogi in uvodne besede, potem je vsebinskega besedila, pod katero se je podpisal avtor, 70 strani," piše Accetto. A nato ugotovi, da je večina od teh 70 strani po vsebini presenetljivo podobna besedilu na Wikipediji, le da je v knjigi slovenski prevod angleškega besedila. Accetto to ugotovitev podpre tudi s primerjavo delov besedil iz knjige in Wikipedije, ki se povsem ujemajo, kot rečeno je razlika le v jeziku.
Priročnik Za pr(a)vi korak. Cviklovi soprogi Jerci Legan Cvikl povzroča sive lase. Ko je pred dnevi priročnik predstavljala kot delo, ki ga je napisala skupaj s pokojnim psihoterapevtom Marijanom Košičkom, ji je prek spletnega portala Pozareport.si Košičkova soproga sporočila, da laže, saj terapevta osebno sploh ni poznala ali se z njim pogovarjala, kaj šele, da bi sodelovala. Legan Cviklova očitke zavrača.
"Stavek za stavkom Cviklove knjige sledi zapisu iz Wikipedije," pravi Accetto.
V nadaljevanju pa celo ugotavlja, da se del teksta Cviklove knjige ujema tudi z besedilom iz Poročevalca Državnega zbora. "Ko je slovenska vlada konec leta 2007 Državnemu zboru v obravnavo in sprejem posredovala predlog zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, mu je priložila tudi obrazložitev. To obrazložitev si lahko skupaj s predlogom zakona preberete v Poročevalcu Državnega zbora RS z začetka 2008 (letnik XXXIV, številka 5). Najdete jo na straneh 273–291 navedene številke Poročevalca," piše Accetto in ugotavlja, da je "obrazložitev v veliki meri skoraj identična tisti v Cviklovi knjigi".
Cvikl: "Gre za priročnik"
"To je zgodovinski pregled in ne nobeno v narekovaju izvorno avtorsko delo, kar poskuša on insinuirati," odgovarja Cvikl, ki Accettove kolumne sicer ni prebral.
Trdi, da so viri jasno navedeni in da o njih ni dvoma: "Viri so Evropska komisija in dokumenti, na katerih sem delal, ko sem bil minister za evropske zadeve in nato poslanec."
Glede enakosti besedila v knjigi in na Wikipediji pa pravi: "Seveda je zgodovina evropskega pravnega reda vsebinsko enaka, ima iste mejnike, iste člene." Zato v knjigi ni mogel zapisati nekaj novega, drugačnega, kot je že na Wikipediji. Kot pravi, gre za priročnik.
Glede kritike, da je ekonomist in ne pravnik, pa odgovarja: "Gre za politekonomski pogled na oblikovanje evropskega prava."
Glede avtorskega honorarja pa pravi, da je dobil "splošen honorar, ki je stvar pogodbe med mano in Uradnim listom". Dohodek je prijavil tudi protikorupcijski komisiji. "Ne gre pa za velike zneske," dodaja Cvikl.
