Slovenija
25 ogledov

"Da bi otroci tekali po vasi"

vrtec Žurnal24 main
Za novorojence. Ponekod le pozornost, v Komnu in Moravskih Toplicah pa 1.000 evrov nakazila. Rojstva. Rast v zadnjih osmih letih je posledica odloga odločitve za otroke iz desetletja pred tem.

Enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka izplačuje večina slovenskih občin. Ponekod so zaradi splošnega zniževanja življenjskega standarda v zadnjih letih še zvišali podarjeni znesek ali ga na novo uvedli. V povprečju iz občinskega proračuna namenijo nekaj čez 200 evrov na novorojenca. V Komnu in Moravskih Toplicah prejmejo celo tisoč evrov, na drugi strani novorojenci v Domžalah in Moravčah dobijo le manjše darilo, medtem ko so v Ljubljani do pomoči upravičene zgolj socialno ogrožene družine.

Zadržati mlade doma

"Pri nas je povprečna starost 44 let, kar pomeni, da smo precej stara občina. Mladim je zato še toliko bolj treba ponuditi oporo," je prepričan Danijel Božič, župan Komna. "Ne vem, koliko pomaga, a mladim želimo čim bolj olajšati odločitev za družino. Najbolj žalostno je, če ni videti otrok, ki tekajo po vasi. To pomeni, da ni več življenja," meni. V Komnu so imeli lani 39 novorojencev, predlani pa 51. "Številke nihajo, a se v primerjavi z obdobjem izpred šestih ali sedmih let položaj izboljšuje," pojasnjuje. Občina pa pomaga tudi mladim, ki se odločijo za obnovitev stare družinske hiše, in sicer jim povrne četrtino vložka oziroma največ 10.000 evrov. "Sliši se velikodušno, a dejansko gre v ta namen največ od 20.000 do 25.000 evrov na leto," dodaja. V Moravskih Toplicah povedo podobno: "S tako visoko enkratno denarno pomočjo za novorojence smo želeli mlade zadržati na podeželju." Poleg tega je v njihovi občini vsak otrok, ki tam obiskuje vrtec, upravičen do subvencije.

Razlog za rast rojstev

"V zadnjih desetih do dvajsetih letih je za nizko rodnost v Sloveniji krivo predvsem odlaganje rojstev na poznejša leta. Mladi se za družino odločajo vse pozneje. Povprečna starost mater je 30 let. Glede na to, da je proces odlašanja navzgor starostno omejen, se je v zadnjih sedmih ali osmih letih število rojstev spet začelo povečevati," pojasnjuje Janez Malačič z ljubljanske ekonomske fakultete. "To je torej bolj prispevalo k dvigu rodnosti kot kakšna premišljena in ciljno usmerjena demografska politika," meni. Trenutne razmere gospodarske krize bodo, kot opozarja sogovornik, prav tako negativno vplivale, a bo učinek znan z zamikom (ko bodo obdelani statistični podatki). Položaj, ko je 130.000 brezposelnih – še posebno med mladim aktivnim prebivalstvom, kjer je med tistimi, ki se ne šolajo, več kot vsak tretji brez službe – ni ugoden za dvig rodnosti.

Brez jasnih ciljev

"Nobena izmed slovenskih vlad ni imela definiranih jasnih demografskih ciljev. V Franciji, na primer, politika spodbujanja rodnosti traja skoraj sto let. Za to je potreben dolgoročen politični konsenz in v to je seveda treba veliko investirati," dodaja. V Sloveniji je v zadnjih letih razmerje 1,56 oziroma 1,57 otroka na žensko. Primerjava med zaposlenimi in upokojenci pa je 1,38 proti ena, kar je med najnižjimi v Evropi. "Politika nas demografov doslej ni upoštevala ne pri politiki rodnosti ne pri politiki upokojevanja, kjer velja kultura bežanja v pokoj," sklene."

 

rojstva slovenija | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main

Spet rahel padec

Statistika. Med letoma 1997 in 2005 je v Sloveniji več ljudi umrlo, kot se jih je rodilo. Po besedah demografa Janeza Malačiča je bila to posledica odlašanja mladih pri odločitvi, da bi imeli otroke, na poznejše starostno obdobje. Najnižje število rojstev v zadnjem času je bilo leta 2003, nato se je njihovo število povečevalo do leta 2010 in od tedaj spet rahlo upadlo. Ta trend potrjujejo tudi začasni podatki Statističnega urada RS za prvih devet mesecev lanskega leta, kot tudi tisti z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki temeljijo na informacijah s slovenskih porodnišnic.

Sadike in boni

Bolj in manj premišljeno. Občine se pleg denarnih nakazil za novorojenca običajno izkažejo s kakšno pozornostjo, kot je knjiga, čestitka ali sprejem pri županu. V Kozjem podarijo tudi sadiko drevesa iz Kozjanskega parka. Nekatere občine v sodelovanju z določenimi bankami ponujajo možnost dodatnega bančnega nakazila ob odprtju hranilne knjižice. Ponekod pa namesto denarnega nakazila občine ponudijo vrednostni bon v izbrani trgovini. V Preboldu lahko denimo unovčijo bon v Mercatorju, saj se, kot so pojasnili, tako izognejo obračunu dohodnine.

Preberite tudi komentar: Izziv za Lare in Lukce

Komentarjev 1