Slovenija
2368 ogledov

Dali so 2,3 milijona evrov, a stiki še širijo okužbe

Covid-19 Profimedia
Tudi po 2,3 milijona evrov vredni pogodbi s klicnim centrom NIJZ še vedno ne uspe poklicati vseh, ki so prejeli pozitivni PCR test in preveriti, s kom so bili v tesnem stiku.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je avgusta, da bi izboljšal sledenje stikov obolelih, sklenil 2.3 milijona evrov vredno pogodbo s klicnim centrom City Connect. Kljub temu NIJZ še vedno ne uspe kontaktirati na novo okuženih in s tem slediti njihovim stikom. "Kapacitete so še vedno omejene, sploh ob tako hitro naraščajočemu številu potrjenih primerov, nekaterih pa kljub klicanju ne uspemo priklicati," pravijo na NIJZ. 

Sklenili pogodbo za 2,3 milijona evrov

NIJZ je za klicni center City Connect izvedel izobraževanja o iskanju stikov, nato pa je klicni center začel konec septembra delovati. "Protokol iskanja kontaktov teče po tritirnem sistemu z vsemi razpoložljivimi kapacitetami, tudi s pomočjo klicnega centra. Klicni center izbranega ponudnika v sodelovanju z epidemiološko službo NIJZ izvaja obravnavo visoko rizičnih stikov oseb s potrjeno okužbo. Klicni center nudi podporo epidemiološki službi NIJZ na prvem nivoju, pri čemer kompleksnejše primere in izbruhe okužb obravnava epidemiološka služba NIJZ, ki skrbi za organizacijo epidemiološkega poizvedovanja in bdi nad njegovo strokovno izvedbo," pravijo na NIJZ. 

Stike dnevno išče okoli 200 ljudi

Na prvem nivoju poteka epidemiološko poizvedovanje oz. anketiranje visoko rizičnih stikov potrjeno okuženih oseb s trenutno 120 zunanjimi poizvedovalci, ki jih zagotavlja izbrani ponudnik in z dodatnimi (do 10 dnevno) študenti medicine. 

Na drugem nivoju epidemiološka služba NIJZ koordinira obstoječo ekipo sanitarnih inženirjev (do 15 zaposlenih dnevno), ki nudijo strokovno podporo in konzultacije poizvedovalcem oz. anketarjem na prvem nivoju in prevzemajo obravnavo kompleksnejših primerov s prvega nivoja.
Tretji nivo epidemiološke obravnave pa predstavlja epidemiološka služba NIJZ s svojimi območnimi enotami (do 60 zaposlenih dnevno), ki obravnava najkompleksnejše primere in primere, ki se nanašajo na posebno regijsko problematiko (npr. izbruh okužbe v DSO). Z iskanjem tveganih stikov se tako dnevno ukvarja okoli 200 ljudi.

Kot je poročal časnik Finance, je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v zvezi z javnim naročilom za sledenje stikov z okuženimi,  kjer so brez razpisa izbrali klicni center City Connect,  predlagala uvedbo prekrškovnega postopka zoper NIJZ in tudi njegovo odgovorno osebo, verjetno torej zoper direktorja Milana Kreka.

"Strah na dolgi rok zagotovo ni dovolj velik motivator"

Osebe, ki so bile v stiku z okuženim, so sicer lahko o tem obveščene na tri načine: s strani epidemiološke službe, s strani okužene osebe ali preko aplikacije OstaniZdrav. Kakšnega pomena je sledenje tveganih stikom za omejevanje naraščanja novih okužb?

"Ukrepi delujejo kot dodatni sloji zaščite. So del celote," pravijo v Centru za nalezljive bolezni na NIJZ, ki ga vodi Mario Fafangel. "In po mnenju epidemiologov je najpomembnejše zaupanje javnosti v sprejete ukrepe in spoštovanje priporočil za preprečevanje širjenja okužb s covidom-19. Da ljudje zaupajo in verjamejo v to, da so ukrepi namenjeni enemu skupnemu cilju in ne pogojeni samo na strah pred boleznijo in posledicami. Strah na dolgi rok zagotovo ni dovolj velik motivator."

O visokorizičnem stiku govorimo, kadar je oseba v stiku z bolnikom s covid-19 v obdobju 48 ur pred pojavom simptomov in v obdobju 10 dni po pojavu simptomov/znakov bolezni. V primeru, da okužba poteka brez simptomov, se kot datum pojava simptomov upošteva datum potrditve okužbe.

Pogoji, ko bodo ljudje brez posledic ostali doma

Okuženi ima v povprečju 30 kontaktov, lahko pa tudi 500. "Hitro večanje števila potrjenih primerov covid-19 nakazuje, da širjenja virusa ni mogoče ustaviti samo z epidemiološkim iskanjem kontaktov in izdajanjem karantenskih odločb," ugotavljajo na NIJZ. "V dani situaciji je več truda torej smiselno vložiti v prizadevanja, da okuženi sami obveščajo vse, s katerimi so bili v stiku, v uporabo aplikacije #OstaniZdrav in vzpostavitev pogojev, da bodo ljudje v času kužnosti ali potencialnega tveganja za bolezen brez pomisleka in naštetih posledic ostali doma. Samo na ta način je lahko pristop vzdržen tako dolgo kot je od prebivalstva zahtevano."

Finančne posledice karantene

Nadomestila za karantene so še vedno urejena različno, tako delavec v karanteni (ki ne more opravljati dela od doma) prejme nadomestilo v  višini 80 odstotkov plače zadnjih treh mesecev. 100-odstotno nadomestilo mu pripada, če je bil v visokorizičnem stiku o okviru opravljanja dela za delodajalca.

Delavec v karanteni na domu, ki je posledica prehoda meje, do nadomestila plače po ZNUPZ ni upravičen. Z delodajalcem dogovori ustrezno podlago odsotnosti z dela, torej mora koristiti dopust.  

sergeja.hadner@styria-media.si

 
Komentarjev 6
  • Avatar zoo
    zoo 15:17 06.november 2021.

    Še ena dobra novica, barabe NIJZ-ejevske.https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/razkrivamo-kako-krekov-nijz-kuri-denar-davkoplacevalcev/

  • Avatar zoo
    zoo 15:09 06.november 2021.

    Ima to kaj veze s plačevanjem davkov, namreč tale City je v Brežicah! interze.com/city-connect-otvora-istrazivacko-komunikacijsko-podatkovni-centar-u-brezicama-u-sloveniji/

  • izy 08:08 06.november 2021.

    Zdravstvo je pač v totalnem kaosu in to ne zaradi Covida, ampak zaradi nesposobnih direktorjev, preplačanih zdravnikov, javno-privat zdravstvo, korupcija 110% tako kot cela država.

Sorodne novice