Premier
Janez Janša, slavnosti govornik na državni prireditvi, je poudaril, da je Grad na
Goričkem spomin stoletnega boja Prekmurcev za obstoj in napredek ter da nas ta mogočna grajska
arhitektura tudi opominja na slovenski dolg do Prekmurja in njegovih ljudi, ki so stoletja živeli v
okviru Ogrske.
"Težka in pogosto tudi krvava preteklost je sicer mehke panonske duše izklesala v klene in
trezne ljudi, ki so kljub izjemnim življenjskim naporom znali verjeti v svoj danes in svoj
jutri," je dejal slovenski premier.
Prekmurci so verjeli v idejo združene Slovenije
Po Janševih besedah se je Prekmurje v preteklosti v marsičem razlikovalo od drugih slovenskih
dežel. Kot je poudaril, so slovenski prebivalci Prekmurja kljub razlikam v kulturi, verski
pripadnosti in stoletjem ločenega življenja vedno ohranjali pripadnost in zvestobo slovenskemu
narodu ter vse od nastanka verjeli v idejo združene Slovenije.
|
|
|
Na proslavi je bil prisoten celoten politični vrh države. © BOBO
|
Slovenski prebivalci Prekmurja so bili skozi zgodovino vedno tesno povezani s slovenskim narodom, čeprav so bili vse do konca prve svetovne vojne tako gospodarsko, politično kot kulturno od njega ločeni, saj so bili dalj časa del ogrskega dela večje politične tvorbe imenovane Avstro-Ogrska. Potem, ko je bil uveden dualizem, so bili Prekmurci podvrženi hudemu madžarskemu pritisku, vendar so kljub temu skozi zgodovino ohranjali svojo identiteto. Tako je zakon iz leta 1907 uzakonil, da morajo otroci po 4. razredu obvezno govoriti madžarščino, kar kaže na močne pritiske po raznarodovanju Prekmurcev.
Po prvi svetovni vojni se Prekmurje združi z matično domovino
Prvo in zares pravo jezikovno in kulturno povezovanje s preostalimi Slovenci se je začelo šele po prvi svetovni vojni, natačneje 17. avgusta 1919, ko je vojaška oblast kraljevine SHS upravljanje nad pokrajino predala civilnim predstavnikom, saj je z pariško mirovno konferenco to ozemlje na zahtevo kraljevine SHS pripadalo matični državi.
Del Slovencem je ostalo zunaj domovine
Vojska SHS je Prekmurje zasedla 12. avgusta 1919, ko so se sredi avgusta umaknili, pa so oblast predali civilnim oblastem. Kljub temu je potrebno omeniti, da je pariška mirovna konferenca območje razdelila glede na reki Muro in Rabo, kar je pomenilo, da je nekaj več kot šest tisoč Slovencev ostala zunaj svoje domovine.
