Slovenija
10205 ogledov

Davek na dobiček: toliko podjetja plačajo v resnici

denar bankovci štetje denarja
Minister za finance Andrej Bertoncelj v sklopu davčnih sprememb predlaga zvišanje davka na dobiček z 19 na 22 odstotkov. A podjetja v resnici plačujejo bistveno manj. Preverili smo, koliko.

Fizičnim osebam pri dohodnini večinoma pripada le splošna olajšava, tistim z otroki pa še olajšava za vzdrževane družinske člane. Podjetja lahko na rugi strani uveljavljajo celo vrsto olajšav, kar štirinajst jih je, vse so naštete spodaj v tabeli.

Olajšave se odštejejo od dobička in tako se zmanjša osnova, od katere se izračuna davek po 19-odstotni davčni stopnji. Če ima podjetje deset milijonov evrov dobička, bi moralo plačati 1,9 milijona evrov dobička. Če ima za 5 milijonov evrov olajšav, plača le 950 tisoč evrov. Dejanska oziroma efektivna davčna stopnja je tako le 9,5-odstotna ali pol nižja od zapisane v zakonu. 

Lani so podjetja ustvarila 5,7 milijarde evrov dobička, in uveljavila za 1,8 milijarde olajšav. Država je pobrala 752 milijonov evrov davka na dobiček oziroma kot se mu pravilno reče, davka od dohodka pravnih oseb. Če je na papirju davčna stopnja 19-odstotna, je bila dejanska obdavčitev v letu 2017 13,1-odstotna. V letih 2016 in 2015, pa le 11,7- oziroma 11,5-odstotna. V teh dveh letih je bila zakonska davčna stopnja sicer 17-odstotna.


Najpogostejše olajšave so investicijska olajšava, pokrivanje preteklih izgub in olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj, sledita olajšavi za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in za zaposlovanje invalidov.


Tretjina podjetij nima niti ene davčne olajšave

Tretjina podjetij, ki so imela dobiček, ni uveljavljala nobenih olajšav, kar pomeni, da so nekatera podjetja plačala še bistveno manj davka na dobiček. "Ta podatek ne pove veliko; njihova ekonomska utež je marginalna," meni Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Razburjenje zaradi predloga, da bi moralo vsako podjetje ne glede na olajšave plačati vsaj pet odstotkov davka, kaže, da kar nekaj podjetij plačuje manj. Uvedba takega pravila naj bi po ocenah ministrstva za finance v proračun prinesla 30 milijonov evrov, za eno odstotno točko višji davek na dobiček pa 40 milijonov.

"V zvezi z vladnimi predlogi sprememb davčne zakonodaje so v teku pogajanja, na katerih GZS aktivno sodeluje. Na GZS ne podpiramo vladnega predloga dviga statutarne stopnje davka od dohodka pravnih oseb za tri odstotne točke, ker ta znižuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter znižuje privlačnost regije za tuje investitorje. Prav tako pričakujemo dodatna pojasnila o razlogih za razmišljanja vlade v smeri zvišanja določanja minimalne obdavčitve v višini pet odstotkov. Pri tem opozarjamo, da aktualen vladni predlog predvideva uveljavitev obeh opcij, kar pa je z vidika gospodarstva nesprejemljivo," pravi Ivanc.

Na GZS pričakujemo, da se bo vladni predlog sprememb davčne zakonodaje korigiral v smeri ustvarjanja poslovnega okolja, ki bo omogočal doseganje višje stopnje produktivnosti gospodarstva in s tem celostne pozitivne učinke na družbo.

Bojan Ivanc, glavni ekonomist Analitike GZS

Olajšavo bi bilo smiselno uvesti tudi za pohištvo

"Smiselno je zadržati vse olajšave, oziroma pri R&R celo omiliti kriteriji za uveljavljanje, ki so povzročile veliko nezadovoljstva zaradi upoštevanja OECD Frascati priročnika pri uveljavljanju olajšav v obdobjih, ko navedena publikacija še ni definirala tipov R&R. Pri olajšavi za investiranje bi bilo smiselno razširiti pojmovanje olajšave še na pohištvo, kar bi spodbudilo prenove v turizmu," predlaga Ivanc.

Ideji, da bi ukinili davčne olajšave in uvedli nižjo, denimo 13-odstotno davčno stopnjo za vsa podjetja, na GZS nasprotujejo. "Olajšave imajo jasen namen: razlikujejo med podjetji, ki investirajo in vlagajo v raziskave in razvoj ter tistimi, ki tega ne delajo. Zakaj bi šli korak nazaj ter ukinili diferenciacijo med tema dvema skupina subjektov?" se sprašuje Ivanc.

"Menimo, da bi bilo primerno poenostaviti zlasti postopke za uveljavljanje olajšav za R&R, saj se podjetja v tej zvezi soočajo s številnimi administrativnimi ovirami, kar ne deluje spodbudno. Po prejetih podatkih ocenjujemo, da se podjetja pri postopkih za pridobivanje olajšav za investicije srečujejo z manj ovirami, vendar to ne pomeni, da se tudi ta sistem ne bi mogel izboljšati, s čimer bi pripomogli k investicijski okrepitvi gospodarstva," še dodaja Ivanc.

Davčna stopnja davka na dobiček je bila v letih 2010 in 2011 20-odstotna, leta 2012 18-odstotna, med leti 2013 in 2016 17-odstotna

"Z vidika priprave ukrepov v okviru predvidene davčne reforme izpostavljamo, da se je na eni strani upoštevalo mednarodno primerjavo obremenitev z davki in prispevki, na drugi strani pa zasledovanje cilja ohranjanja zunanje konkurenčnosti podjetij in gospodarstva. Tako smo si začrtali in predlagali z vidika obremenitve kapitala uvedbo minimalne obdavčitve v višini 5 % davčne osnove za zavezance, ki ne izkazujejo davčne izgube, ter postopen dvig nominalne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb v treh letih za eno odstotno točko na leto. To sta edina predvidena ukrepa na tem področju, kar pomeni, da še vedno ostajajo v veljavi vse ključne davčne olajšave - tako olajšava za investiranje, kot tudi olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj - ki imajo pomembno vlogo v razvojnem potencialu podjetja," pa o svojih predlogih pravijo na ministrstvu za finance.

janez.zalaznik@zurnal24.si

 

Komentarjev 11
  • AnzeSmolej 11:26 08.maj 2019.

    GameOFThrones spojlerji Danny in Jon zmagata, Visirys izda in je obtožen, Tyrion umre, Jamie in Sersei umreta objeta, The Hound in The Mountain se bojujeta, oba umreta, na koncu Jon ali umre ali gre nazaj k Nights Watch,

  • bugmenot 08:08 08.maj 2019.

    Ta članek je očitno pisal nekdo, ki nima pojma o poslovanju podjetja. Na primer olajšava za pokrivanje izgube sploh ni nobena olajšava ampak je enostavno poračun dobička/izgube na daljše obdobje. Pa še tukaj država ne dovoli, da si celotno izgubo ...prikaži več predhodnega obdobja poračunaš v enem letu. Enako velja za vsaj polovico drugih olajšav.