Slovenija
3826 ogledov

Dejavnik, zaradi katerega so v Zagorju in Celju na slabšem kot v Velenju

Pljučni rak
Kljub podobni naravni legi so Velenjčani na boljšem kot v Zagorju ali v Celju.

"V Sloveniji letna mejna vrednost z delci PM10 ni presežena, preseganja dnevne mejne vrednosti se pojavljajo na vseh merilnih mestih in praktično izključno v hladni polovici leta," o onesnaženosti zraka pravi Janja Turšič z Agencije za okolje. "Izjema so le merilna mesta v poletnem času, v bližini katerih se izvajajo gradbena dela."

Dovoljeno število preseganj dnevne mejne vrednosti je preseženo na večini merilnih mest v dolinah in kotlinah celinske Slovenije. "Variabilnost med leti je odvisna predvsem od meteoroloških značilnosti hladne polovice leta," poudarja Turšičeva. Glavni viri delcev PM10 so izgorevanje lesne biomase, anorganski sekundarni delci, ki so posledica transporta na daljše razdalje, promet oz. resuspenzija in v manjšem delu industrija.

"Glavni vzrok dnevnih preseganj so individualna kurišča."

Janja Turšič, Arso

Število preseganj dnevne vrednosti PM10 | Avtor: Arso Arso

Kurjenje lesa None Sosed varčuje, vi se dušite

"Najvišje letne vrednosti so v Zagorju in Celju, najnižje pa na Primorskem," razlaga Turšičeva. "Število dnevnih preseganj je odvisno od leta do leta, medletna variabilnost pa je odvisna predvsem od meteoroloških pogojev."

Kljub kotlini dober zrak

Kot pozitiven primer izpostavlja merilno mesto v Velenju, ki ima z vidika geografskih pogojev onesnaženosti izrazito negativno lego. "A večina objektov je priključena na daljinsko ogrevanje," poudarja Turšičeva. "Individualnih kurišč praktično ni, zato v Velenju ne beležimo več kot 35 preseganj."

Razlaga, da vremenske situacije v zimskem času, ki jih običajno povezujemo z lepim vremenom, povzročajo izrazite inverzije v dolinah in kotlinah, kar preprečuje mešanje izpustov, ki so skoncentrirani pri tleh. "Do nižjih ravni onesnaženosti z delci PM10 pa pride v nestabilnih situacijah, ki so povezane s padavinami in vetrom," poudarja Turšičeva. "V celinski Sloveniji so to predvsem padavine, na Primorskem, kjer smo pod vplivom padske nižine, pa ima vpliv tudi veter."

Kako velika so medletna nihanja recimo kažejo meritve na lokaciji Bežigrad, kjer so v decembru lani zabeležili 8 dnevnih preseganj, leto prej, ko je bilo izrazito malo padavin, pa kar 19. 

Zaščitna maska Onesnaženost z delci Zdravje Ali naj nosimo maske?

Izpusti PM10 | Avtor: Arso Arso

"Glavni izpusti delcev PM10 so povezani z rabo goriv v gospodinjstvih in storitveni dejavnosti, kar po domače pomeni izgorevanje lesne biomase," poudarjajo pri Arsu in navajajo, da so se od leta 2000 do 2016 industrijski izpusti zmanjševali in zdaj predstavljajo približno 15 odstotkov vseh izpustov, medtem ko se se izpusti iz gospodinjstev povečevali in so v letu 2016 predstavljali skoraj 70 odstotkov vseh izpustov.

Problematično je nepopolno izgorevanje

Nepopolno izgorevanje lesne biomase je povezano s tvorbo spojin, ki negativno vplivajo na zdravje. "To je predvsem ogljikov oksid in različni delci," poudarja Turšičeva. "Količina polutantov je odvisna od nepopolnega izgorevanja, bolj je to izgorevanje nepopolno, večja je količina tako CO kot delcev. Ko se v pečeh ali na prostem kurijo še kakšne druge snovi, npr. plastika in snovi, ki vsebujejo klor, zaradi neprimernega segrevanja prihaja dodatno do nastajanja dioksinov in furanov."

Ognjemet Slovenija Ob ognjemetih vdihujete težke kovine

Negativni učinki na dihala

Negativni učinki na zdravje kažejo predvsem kot bolezni dihal in obtočil, bolezni živčevja, presnovne bolezni in negativni izidi v nosečnosti (nizka porodna teža, prezgodnje rojstvo). Ogroženi so predvsem kronični bolniki, otroci, starejši in fizično aktivni na prostem.  Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, je zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku v letu 2012 v svetu umrlo 3,7 milijona ljudi, kar predstavlja 6,7 odstotkov vseh smrti.

Leta 2010 je bilo izračunano, da v Evropi na leto umre od 40 do 130 tisoč ljudi zaradi onesnaženosti zraka, najnovejši podatki povezujejo onesnaženost zraka tudi z motnjami v razvoju ploda, velikokrat pride do zahiranosti ali prezgodnjega rojstva.

Simona Perčič, NIJZ

Opravljenih je bilo tudi več drugih raziskav, ki na primer kažejo, da se relativno tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 poveča za 30 odstotkih pri tistih, ki živijo do 100 metrov od prometnice v primerjavi s tistimi, ki so od nje oddaljeni 200 metrov ali več in otroci, ki živijo v bližini prometnih cest imajo 1,2-krat večje razmerje obetov, da bodo zboleli za astmo ter vnetji ušes in grla v primerjavi s tistimi, ki živijo oddaljeno od prometnih cest.

Onesnaženost in rak pljuč | Avtor: NIJZ NIJZ

"Leta 2013 je bil onesnažen zrak z delci PM10 s strani IARC razglašen za rakotvornega," poudarja Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za zdravje.  "Delci MP10 povzročajo raka na pljučih, obstaja pa tudi povezanost, ki je nekoliko nižja, med onesnaženim zrakom in pojavljanjem raka na mehurju. Izračunali so, da je tveganje za pljučnega raka ob izpostavljenosti z delci 1,08-krat večje. Čim manjši so delci, večji je kvarni učinek na zdravje, ultra majhni delci gredo tudi v pljučne mešičke in same celice."

S pravilnim kurjenjem zmanjšamo izpuste

Direktorica Urada za stanje okolja na Agenciji za okolje Tanja Bolte je izpostavila, da lahko s pravilnim kurjenjem in uporabo suhega lesa zmanjšamo izpuste delcev in drugih škodljivih snovi.

"Ne smemo kuriti plastike, premazanega lesa, oblačil in seveda drugih odpadkov, ki sodijo v za to primerne zabojnike. Če kurimo les, ki je pravilno sušen, privarčujemo gorivo, manj onesnažujemo in varujemo svoje zdravje."

Tanja Bolte, Arso

Za pravilno kurjenje mora biti kurilna naprava pravilno vgrajena, les mora imeti čim nižjo vlažnost (drva morajo biti zračno suha,) ter polena primerne velikosti (premer 8 centimetrov, 30 centimetrov dolga). Če kurimo suh les, znaša prihranek pri letni porabi 10 kubičnih metrov, približno 200 evrov, to je do 40 odstotkov.

Koncentracije PM10 Zaradi pirotehnike smo dihali slab zrak Zdravje Poglejte ta skok delcev na grafu!

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 3
  • markxx 12:37 28.oktober 2018.

    Velenje nima ne velikih ind. onesnaževalcev in tudi ne avtoceste. Niso za vse kriva individualna kurišča.

  • jona 08:44 28.oktober 2018.

    Pogrešam več informiranja, kako pravilno kuriti, kakšne so ustrezne kurilne naprave in dimniki, kakšne so posledice nepravilnega kurjenja (zdravje, finance,..). Danes gledajo ljudje samo skozi svojo ekonomiko, ker škodo, ki jo s poceni kurivom in pečjo povzročajo drugim, ne plačujejo. ...prikaži več Ne zavedajo se obsega težave, ki je prisotna še bolj kot v večjih mestih v manjših mestih, kjer se nič ne meri. Žal se tega ne zavedajo niti ministrstva (zdravje, okolje, energetika, finance).

  • jona 08:36 28.oktober 2018.

    Pogrešam resen sistemski pristop ministrstev, občin. Nujno bi bilo treba uvesti davek na onesnaževalce zraka, ki bi bil odvisen od potratnosti hiš in vrste uporabljenih goriv. Ljudi je potrebno dodatno "stimulirati", da hiše čimbolj izolirajo ter da uporabljajo daljinsko ogrevanje, ...prikaži več zemeljski plin, toplotne črpalke. Danes plačujemo vrsto komunalnih dajatev (tudi na padavinske vode!), ne plačujemo pa nič, če v zrak spuščamo kancerogene pline in delce.