Državni zbor je 20. junija 2025 na izredni seji sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga. Zakon sicer še ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, zaradi česar ne velja.
Odobreno je bilo namreč zbiranje podpisov volivk in volivcev v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma.
Ena večjih sprememb, ki jih v primeru, da bo stopil v veljavo, prinaša, je ureditev krajšega delovnega časa delavca pred upokojitvijo. S tem želi vlada podaljšati delovno aktivnost, izhaja pa iz izhodišč za reformo pokojninske in invalidske zakonodaje. Predlog sledi tudi Priporočilu MOD št. 162 o starejših delavcih, po katerem naj bi se sposobnostim starejših delavcev prilagodile oblike delovnega časa, ki jih pretirano obremenjujejo.
Sistem 80/90/100
Predlog predvideva, da bi se delavec, ki je v delovnem razmerju za polni delovni čas in ki je dopolnil starost 60 let ali ima dopolnjenih 35 let pokojninske dobe, in delodajalec lahko dogovorila o spremembi pogodbe o zaposlitvi in opravljanju dela s krajšim delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa. Predlog lahko podata delavec ali delodajalec.
Čeprav bi delavec v skladu z dogovorom delal manj, namreč 80 odstotkov, pa bi imel pravico do osnovne plače v višini 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas.
"Na takšen način se bo spodbudilo delavce in delodajalce, da bodo z namenom prilagoditve delovne obremenitve delavca omogočili opravljanje dela s krajšim delovnim časov v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa. Delavec bo upravičen do plačila ta delo po dejanski delovni obveznosti, kot sicer velja za krajši delovni čas v skladu s 67. členom ZDR-1, z izjemo, da bo v tem primeru njegova osnovna plača za 10 odstotkov višja in bo znašala 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas," so pojasnili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
67. člen ZDR-1 predvideva, da ima delavec, ki dela krajši delovni čas na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenega zavarovanja, starševskega varstva ali drugih predpisov, ki tako določajo, pravice iz socialnega zavarovanja enako, kot bi jih imel, če bi delal polni čas. Prav tako ima takšen delavec pravico do plačila za delo po dejanski obveznosti ter pridobi druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja enako kot delavcev s polnim delovnim časom, razen če zakon določa enako.
Vpliva na pokojninsko dobo ne bo
Na pristojnem ministrstvu zatrjujejo, da izraba ukrepa 80/90/100 ne bo vplivala niti na pokojninsko dobo, niti na izračun osnove za odmero pokojnine. Delodajalec bo namreč obračunal in plačal prispevke od plače, ki bo pripadala delavcu, ki bo koristil ta ukrep.
"V predlogu sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa je predvideno, da se plača, ki jo zavarovanec prejme v posameznem letu zavarovanja z delom v času, krajšem od polnega delovnega časa, za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas," so še pojasnili.
Postopno zvišanje starosti delavca, upravičenega do ukrepa 80/90/100
Na ministrstvu so še pojasnili, da je zaradi uskladitve s spremembami pokojninske in invalidske zakonodaje določeno postopno zvišanje starosti za delavca, upravičenega do ukrepa krajšega delovnega časa delavca pred upokojitvijo. V letu 2026 in 2027 bo tako do sklenitve spremembe pogodbe o zaposlitvi upravičen tudi delavec, ki bo tega leta dopolnil starost 58 let, nato pa se bo pogoj starosti vsako leto zviševal za tri mesece, dokler ne bo v letu 2035 dosegel starosti 60 let.
Predlagana ureditev naj bi stopila v veljavo s 1. januarjem 2026, so poudarili.
Nadure ne bodo dovoljene
Poudarili so, da se z ukrepom določa tudi absolutna prepoved odrejanja nadurnega dela takšnemu delavcu. V primeru, da bi delodajalec odredil nadurno delo, bi bil v prekršku, pristojni za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pa nosi Inšpektorat RS za delo.
Za konec so na ministrstvu poudarili, da je ukrep 80/90/100 del sistematskih sprememb, s katerimi želijo starejšim delavcem omogočiti ohranitev delovne aktivnosti.
GZS spremembe pozdravlja
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so dejali, da pozdravljajo nekatere spremembe novele Zakona o urejanju trgu dela. Kot razlog so navedli, da vključujejo rešitve, za katere se je GZS tvorno prizadevala, "saj gredo v prid tako podjetjem kot delavcem kot starejšim, ki zmorejo in želijo delati nekoliko dlje".
Poudarili so, da z ukrepom želijo starejšim delavcem olajšati daljše ostajanje v delovni aktivnosti, kar ima po njihovem mnenju pozitiven učinek na njihovo materialno blaginjo, na javne finance in sisteme socialne varnosti.
Poudarili so tudi, da verjamejo, da bo ukrep za večino delodajalcev izvedljiv, vsekakor pa bo lahko pozitivno vplival na medgeneracijski prenos znanj.
Še malo in bojo začeli ponujat ugodnosti tistim ki bojo vstali od mrtvih in šli v fabriko
cez 10 let vprasanje kdo bo sploh se delal svoj foh.
In če delodajalec ne bo za to, se lahko vsi obrišemo pod nosom s tem. Ampak v JU tam se bo pa to dalo, še več zaposlenih v JU, kateri nič ne delajo