Priljubljenost pretočnih kanalov, kot sta Netflix ali Disney+, v zadnjih letih strmo raste, saj ponujajo ogled serij in filmov brez oglasov in prekinitev. A čeprav te platforme televiziji vztrajno "kradejo" gledalce, predvsem mlajše, pa imajo eno veliko pomanjkljivost. Dotični kanali namreč nimajo možnosti slovenskih podnapisov – dejstvo, ki bi ga moral rešiti Zakon o javni rabi slovenščine, a je zaradi veljavnosti evropskih uredb ostalo nerešeno. Netflix je namreč registriran na Nizozemskem, kar pomeni, da zanj veljajo nizozemska pravila delovanja po celotni EU. Njihova zakonodaja na predvideva predpisa, da morajo ponujati storitve v nacionalnih ali lokalnih jezikih, zaradi česar tega tudi ne počne, je pred časom poročal N1.
"Za nekatere se zdi, da gredo danes pri 'varčevanju' še dlje, saj ponudnika pretočnih vsebin, kot sta Netflix in Disney+, slovenskih prevodov svojih vsebin sploh ne nudita," je izpostavila predsednica DSFTP Diana Grden Jenko. Netflixu in Disneyju+ očita, da sta našla luknjo v zakonu, ko lahko slovenske naročnike prikrajšata za nekaj tako osnovnega in ključnega, kot je prevod.
"Ker je premalo Slovencev? Naročnino moramo plačevati tako kot vsi drugi gledalci v tujini. Ker prevod ni pomemben? Zakaj ga potem imajo vsi drugi? Slovenci pač plačamo, da gledamo korejsko serijo z angleškimi podnapisi," se sprašuje. V ospredje je postavila tudi dejstvo, da je pri Disneyju+ le še hujše – slovenski otroci namreč preživljajo čas pred animiranimi vsebinami, ki jih večinoma ne razumejo, čeprav je splošno znano, da lahko otroci s kakovostno prevedenimi risankami in filmi med drugim bogatijo svoj materni jezik.
Enako smo doživeli v 30. letih prejšnjega stoletja
"Glede na to, kako priljubljena sta Netflix in Disneyjeve vsebine, smo nekaj podobnega pri nas že doživeli, ko je v Ljubljano v 30. letih 20. stoletja prišel takrat priljubljen zvočni film in so Ljubljančani drli v kinodvorane, a so slovenski prevod tujih zvočnih filmov lahko spremljali samo v veliki dvorani Grand hotela Union," je izpostavila Grden Jenko. "Tam je podjetni Milan Kham priskrbel posebno napravo za podnaslavljanje, vsi drugi kinematografi pa so filme prikazovali s hrvaškimi napisi ali pa celo v cirilici." Pri tem je poudarila, da je bilo to pred skoraj sto leti, Netflix pa svoje neprevedene storitve ponuja danes, medtem ko se redno hvali s svojimi bajnimi dobički.
Poudarila je, da je njihovo delo v določenih krogih izjemno cenjeno, saj so televizijski in filmski prevajalci na nekakšen način ključni posredniki med filmskimi ustvarjalci in njihovo publiko.
Honorarji ne odražajo zahtevnosti dela
A ta cenjenost se redko pozna pri honorarjih. Grden Jenko namreč opaža, da prevajalski honorarji – z redkimi izjemami – že dolgo stagnirajo, pri nekaterih naročnikih pa se celo znižujejo. "Ponekod tudi zaradi strojnih prevodov, ki jih prevajalske agencije in drugi naročniki vsiljujejo prevajalcem kot 'izdelke', ki jih je treba le še malo preveriti in popraviti," je še navedla kot razlog. Posledica takšnega dela je seveda veliko nižje plačilo od običajnega, čeprav je lahko v resnici popravljanje slabega prevoda za prevajalca prav tako zamudno kot prevajanje, rezultat pa je veliko slabši.
"Trenutno je tudi za prevajalce svetla točka nedavno sprejeta uredba o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi, samostojne podjetnike in tiste, ki delajo po avtorskih pogodbah, ki bodo po novem lahko v javnih zavodih končno plačani primerljivo z zaposlenimi na podobnem delovnem mestu," je povedala ter dodala, da to sicer ne reši težav z dumpinškimi cenami domačih in tujih zasebnih prevajalskih agencij, saj zanje dotična uredba ne velja. "Prevajalski kolegi, ki delajo za zasebne agencije, si bodo morali podobne ali celo boljše pogoje še izpogajati."
Uredba natančneje definira minimalno urno plačilo, višino začetnega plačila, primerljivost poklicev in način usklajevanja plačila. Ker si samozaposleni sami plačujejo določene stroške, ki jih zaposlenemu nudi njegov delodajalec, se z uredbo uvaja obtežitveni faktor v višini 1,9. Izhodiščno plačilo je oblikovano po formuli, kjer se na podlagi plačnega razreda izračuna urna postavka, ki se jo zmnoži z obtežitvenim faktorjem.
Ministrstvo za kulturo
UI trenutno ne predstavlja grožnje
Čeprav se delo prevajalcev sooča s številnimi grožnjami, kot so nizki honorarji in strojno prevajanje, pa umetna inteligenca (UI) ni na seznamu groženj. Grden Jenko je namreč poudarila, da je lahko umetna inteligenca prevajalcem v veliko pomoč, če jih uporabijo po svoji presoji, kadar se jim zdijo koristni. Ocenjuje, da smo pri prevajanju AV-vsebin tudi z jezikovnimi modeli, kot je ChatGPT, še daleč od tega, da bi bil povsem strojno izdelan prevod po kakovosti primerljiv z dobrim človeškim prevodom. Pri AV-vsebinah je namreč treba upoštevati tudi sliko, ki pa je stroj ne vidi in ne razume.
"Razmah umetne inteligence na področju prevajanja pomeni grožnjo samo takrat, ko je za naročnike to izgovor za znižanje honorarja," je za konec še izpostavila. Filmski in televizijski prevajalci so na svojem področju premalo cenjeni ter tudi premalo plačani. Čeprav so podnapisi najbolj brani prevodi, saj povprečen gledalec prebere več podnapisov kot knjig in časopisov skupaj, njihovo plačilo ne odraža tega. Uredba o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi je sicer dober korak v pravo smer, a kot je izpostavila naša sogovornica, je to šele začetek.
Boljše je, da otrok gleda risanke v tujem jeziku, saj se bo na ta način hitreje naučil jezika. Slovenščino tako ali tako ves čas uporablja v vrtcu in šoli.
Dejstvo je, da če bi politika imela voljo rešiti tovrstno problematiko, bi lahko hitro naredila red! Nista le Netflix in Disney problem, na našem trgu so npr. tudi znamke avtomobilov katerih infotainment sistemi še vedno nimajo slovenskega vmesnika, itd... Toda… ...prikaži več politika se 80 let po koncu druge svetovne vojne, še vedno raje igra domobrance in partizane, ker na temi narodu ni potrebno pokazati rezultatov, ampak je dovolj redno podpihovati svoje navijaške tabore, ki jim je lastna pamet neznanka...
in kaj je narobe če so flmi in risanke v tujem jeziku. otroci se hitro učijo- če se naučijo na telefone in ostalo kramo se bodo še pa kitajsko in angleško in.. nič jim ne bo škodilo-grem stavit da jim… ...prikaži več zelo prav prišlo. glede slovenščine pa- ja kje jo pa rabijo ? v trgovinah, v gostilnah ? v javnem prometu ? me ne serite- ste lahko veseli če vas kdo ogovori po balkansko. slovensko pa izbirne predmet tako kot nekoč gospodinjstvo v mojih časih osnovne šole. sem se naučil šivat, mulci pa zdravljico