Slovenija
3434 ogledov

"Delodajalce bo še manj skrbelo za svoje zaposlene"

zdravnik, čakalnica Žurnal24 main
Državni svet je z 22 glasovi proti zavrnil veto na noveli zakonov o delovnih razmerjih ter o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Veto je predlagala komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki je med drugim izpostavila dodatno obremenitev zdravstvene blagajne.

Za predlog odložilnega veta na novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je glasovalo sedem državnih svetnikov, za veto na novelo zakona o delovnih razmerjih pa šest svetnikov. Veto na noveli je bil zavrnjeni z 22 glasovi proti.

Predstavnik predlagateljev zakona poslanec SAB Marko Bandelli je uvodoma poudaril, da so želeli z novelama zakonov predvsem pomagati gospodarstvu, pa tudi samozaposlenim.

Dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so poslanci sprejeli prejšnji teden in predvideva skrajšanje obdobja plačila nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca za deset dni. 

Tako Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nadomestilo za bolniško odsotnost krije že od od 21. dneva odsotnosti.

Za potrditev v ponovnem odločanju potreben še en glas

Novelo zakona je podprlo 45 poslancev, predlagatelji opozicijska SAB, poslanci SDS, NSi, SNS in poslanci Konkretno ter tudi nepovezani poslanci, proti pa so glasovali poslanci LMŠ, SD, Levice in poslanci DeSUS. Nov zakon naj bi začel veljati 1. marca.  Če bo državni svet danes na zakon izglasoval veto, bo državni zbor o noveli glasoval ponovno.  Pri ponovnem odločanju mora za sprejem zakona glasovati večina vseh poslancev, torej 46. 

Bolje za samozaposlene in prekarne delavce

V poslanski skupini SAB so izračunali, da bo dodatna obremenitev ZZZS letno stala 35 milijonov evrov, da pa bo izdatek povrnjen po drugih poteh, saj bodo predvsem samozaposleni prej odhajali na bolniške in bo manj zapletov zaradi nezdravljenih bolezni. Prav tako naj bi novela zmanjšala število prekarnih delavcev, saj bi jih delodajalci prej zaposlili.  

Svetniki za odločilni veto

Odložilni veto je predlaga Komisija državnega sveta za socialno varstvo, delo. zdravstvo in invalide, ki ji predseduje svetnik Peter Požun. ZZZS namreč opozarja, da bo zdravstvena blagajna zaradi novele zakona občutno dodatno obremenjena, od 80 do 94 milijonov evrov letno. Pri tem pa zakon ne predvideva dodatnih dolgoročnih finančnih virov, iz katerih bodo ti dodatni stroški zdravstvene blagajne lahko pokriti - bodisi s financiranjem iz državnega proračuna bodisi z zvišanjem prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Ni zagotovljenih dolgoročnih virov

"Umanjkanje dolgoročnih virov blagajni obveznega zdravstvenega zavarovanja bo vplivalo na krčenje obsega zdravstvenih storitev, ki so pravica iz OZZ, čemur smo v zadnjih letih že priča, naprimer podvojitev sredstev za nadomestila plač z okoli 250 milijonov evrov 2015 na skoraj 500 milijonov evrov 2021," je prepričan Požun.

Delodajalce bo še manj skrbelo za zaposlene

Skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila v breme delodajalcev bi lahko vplivalo na zmanjšano odgovornost delodajalca za skrb in zdravje svojega delavca. Med vzroki za bolniško odsotnost je velikokrat poklicna bolezen, ki še vedno ni ustrezno priznana. S predlagano razbremenitvijo delodajalcev se bodo morebitne negativne posledice nezadostne skrbi delodajalca za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, prenesle v solidarnostni sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja, opozarja Požun.

Požun: Samozaposleni so že zdaj izenačeni!

Medtem, ko zagovorniki novele zakona poudarjajo, da bo ta prinesel koristi predvsem samozaposlenim, ki doslej do 30 delavnega dne pravzaprav niso imeli vira nadomestilo, na komisiji državnega sveta ocenjujejo, da prelog ne izenačuje položaja samozaposlenih v primerjavi s položajem delavcev. Položaj navedenih dveh kategorij je namreč že po trenutni ureditvi izenačen, saj sta obe kategoriji zavarovancev upravičeni do izplačila nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od 31. dne zadržanosti od dela dalje, s sprejetimi določbami pa se zgolj zamika obdobje obveze delodajalca, da krije nadomestilo plače zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni na 20. delovni dan, in to za obe kategoriji.

Ocenjujejo tudi, da nova ureditev ne bi doprinesla k zmanjšanju pojavnosti prekarnega dela, kar je bil prav tako eden od ciljev, ki ga je zasledoval predlagatelj, saj so vzroki za uporabo te oblike dela kompleksnejši. Ne izvirajo namreč zgolj iz obveznosti iz naslova kritja nadomestila za bolniški stalež v breme delodajalca, temveč predvsem iz fleksibilnosti glede odpuščanja ter obdavčenja dohodkov. 

 
Komentarjev 2
  • romy 14:15 02.februar 2022.

    Briga delodajalce,vsak mesec poslušamo kako stotine delavcev komaj čaka,da nas zamenja, da bi delali...

  • Naklonsky 13:19 02.februar 2022.

    Torej se je pričelo... sab in ostali kulci so že (ali so še vedno) vsak na svojem bregu. Sicer pa naslov članka nima popoplnoma nobene veze s 'skrbjo' za njihove delavce.