Pomembno sporočilo konference je bilo, da bo uspešen prehod v digitalno preobrazbo zahteval sinergijo med ljudmi in tehnologijo, pri čemer bo ključno aktivno sodelovanje vseh deležnikov v tem procesu ter vzpostavljanje celovitih in premišljenih strategij. Z uvedbo digitalizacije je mogoče korenito preoblikovati proizvodne procese. To je poudaril tudi prof. dr. Niko Herakovič, vodja laboratorija LASIM in predstojnik Katedre za izdelovalne tehnologije in sisteme, ki je tesno povezan s prenosom akademskega znanja v gospodarstvo.
»Pomanjkanje odločenosti in aktivnega sodelovanja vodstva pri uvajanju digitalizacije je lahko ključna ovira,« poudarja prof. dr. Herakovič. Slednje se pogosto kaže v deklarativnem pristopu k digitalizaciji, brez dejanskega angažiranja vseh potrebnih deležnikov v proces implementacije. Pri pristopu k digitalizaciji je ključno spreminjanje kulture v podjetju in postavljanje jasnih strategij.
»Velikokrat gre za pomanjkanje celovite strategije, ki bi se poglobila na nivo proizvodnih procesov,« je opozoril Herakovič. Tehnologije, ki še prihajajo, zahtevajo ne le kompetenten kader, temveč tudi ustrezno analizo obstoječega znanja. »Ljudje so pomembni, a tehnologije so tudi zahtevne,« je poudaril Herakovič. Zato je ključno imeti sposoben kader, ki lahko sledi tehnološkim spremembam, slednjega primanjkuje tudi v slovenskem prostoru. Opaža pa napake pri uvajanju novih tehnologij: »Danes je moderno kupovanje kolaborativnih robotov. Številna podjetja potem ne vedo, kaj bi z njimi. Preden ga dodamo v proces moramo predvideti ali se bo zmanjšal pretočni čas in ali se bo učinkovitost povečala. Treba je dobro razmisliti, kdaj in kje jih uporabiti.«
Kako spreminjati ljudi in organizacije na bolje?
Pomen pravilnega usposabljanja kadra za pametne tovarne, je v nadaljevanju konference BS Talks osvetlila dr. Maja Fesel Kamenik, direktorica podjetja HRM One d.o.o. »Dnevno smo na delovnem mestu izpostavljeni vedno več informacijam, ki jih moramo procesirati. Narava naših delovnih mest se spreminja, edina stalnica so spremembe.
Te pa v zaposlenih vzbujajo strah in sprožajo anksioznost.« Fesel Kamenikova je vodilnim, ki v podjetjih vpeljujejo spremembe, podala nekaj predlogov, kako to storiti ob spoštovanju in pravilnem naslavljanju strahu zaposlenih: »Ljudje potrebujejo čas za sprejetje sprememb, ob tem se morajo počutiti vključene, zato moramo z njimi deliti informacije, jih empatično poslušati.
Potrpljenje vodstva in postopno doziranje informaciji, ki omogoča posameznikom, da sami pridejo do spoznaj, je ključno. Šele ko sami to uvidijo, nastopi faza aktivnega učenja, pomembno vlogo pridobijo mentorji, ki zaposlenim nudijo podporo.« Zgolj spoštovanje vseh faz sprejemanja sprememb bo podjetju omogočilo, da te uvaja uspešno in v zaposlenih vzbudi motivacijo za učenje.
Sredstva so! Potrebno jih je le (pametno) izkoristiti
Sledil je praktičen del programa, v katerem se je izvršna direktorica podjetja Zeleni in partnerji, d. o. o. ter direktorica in solastnice Alias plus, d. o. o. Urša Piculin Tancoš, dotaknila področja, kako podjetja lahko najbolje izkoristijo sredstva za uspešno izvedbo digitalne preobrazbe.
Strokovnjakinja je predstavila številne programe, razpise in vavčerje, ki so že na voljo ali bodo objavljeni v kratkem. Podjetjem lahko izkoristijo tudi mednarodni ali t. i. centralizirani razpis. Tukaj je predavateljica izpostavila predvsem dva: “Digital Europe” in “Horizon Europe”. Prednost obeh razpisov? Na voljo je veliko več sredstev, medtem ko je slabost ta, da konkuriraš s celotno Evropo. »Če se ne najdete v teh razpisih so na voljo še ugodni krediti. Več ponudnikov razpisuje tovrstno pomoč. Za finančno močnejše projekte je dobra izbira tudi SID banka, medtem ko so mikrokrediti bolj primerni za manjše investicije«, dodaja. Med pogostimi napakami, ki jih opaža, izpostavlja nepremišljeno prilagajanje ideje zgolj z namenom pridobitve sredstev: »Ne prilagajate ideje umetno. Razpis mora podpreti vašo obstoječo idejo.« Opozarja tudi na pomembnost temeljitega prebiranja razpisne dokumentacije in ocenjevanja celotnih stroškov postopka.
Slovenija ohranja dobro izhodišče za pospešeni razvoj = smer je prava!
Vsebinsko dovršen program je zaključil sekretar na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj dr. Peter Wostner, ki je predstavil UMAR-jevo poročilo 2023: Produktivnost in digitalna preobrazba sta neločljivo povezana. Wostner je v svojem predavanju izpostavil trenutno stanje v Sloveniji ter potencialne izzive in priložnosti za prihodnost. Kot je poudaril, se kljub ne ravno bleščečemu makroekonomskemu stanju vrsta kazalnikov obrača v pravo smer. Dodaja pomembnost dviga produktivnosti, še posebej v luči morebitnega prehoda na 4-dnevni delovnik. Kot je dejal: »Agilnost ni samo kaj delamo, ampak kako hitro delamo.«
Med pozitivnimi vidiki izpostavlja naraščajoče število visoko izobraženih posameznikov v državi, kar je ključno za razvoj in inovacije. V tem segmentu Slovenija le nekoliko zaostaja za vodilnimi inovatorkami. Ob tem opozarja tudi na negativne trende, kot je upad delovne sile in padec donosnosti visoko izobraženih. Delovnih mest ni premalo, ampak je ljudi premalo, zato je avtomatizacija del rešitve, ne del problema,« še pravi. Poudarja potrebo po večji ambicioznosti in hitrosti ter opolnomočenju ljudi, da se že v izobraževalnem univerzitetnem procesu usposabljanje usmeri v znanja prihodnosti. Potreba po pametni in zeleni preobrazbi ter uvajanju industrije 4.0 je nujna, ob tem pa dodaja: »Ne pozabimo na človeški faktor, da doživimo še višjo državno blaginjo!«
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲