Mirnska dolina. Kulturna dediščina Mirnske doline je v zadnjih desetih letih upadla za kar 15 odstotkov, 30 odstotkov obstoječe dediščine pa je v izjemno slabem stanju, izpostavi Dušan Štepec, konservator na novomeški enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Gre predvsem za dediščino, ki pripada ljudem iz nižjih družbeno slojev, ti pa denar težko namenjajo njeni obnovitvi. Za uspešno obnovo objektov kljub temu še vedno stoji lastnik, opozori Štepec.
Malo ukrepov
Ukrepov za učinkovito varstvo dediščine je v praksi razmeroma malo, ključni pri njenem ohranjanju pa je njen lastnik, meni Štepec. “Če je njegov interes, da se neki objekt obnovi ali prenovi, se to tudi zgodi – ne glede na to, ali ima možnosti za finančno pomoč in za tem stoji strokovna služba ali ne,” pojasni in doda, da si lahko lastniki pomagajo z določenimi javnimi razpisi.
Seznaniti prebivalstvo
Vzrok za propadanje dediščine Štepec med drugim vidi v davčnih olajšavah, ki jih ni ali pa jih je premalo. Po njegovem mnenju je premalo tudi zavesti o varstvu kulturne dediščine, zato je treba ljudi seznaniti s tem, kar imajo, in s tem, kako si lahko pomagajo ne le sami, temveč tudi s strokovno službo. S to tematiko se je sicer ukvarjal v svojem magistrskem delu, ki ga zdaj po različnih krajih v Mirnski dolini ljudem tudi predstavlja.
