Slovenija
7 ogledov

Dobičkarji socialne kapice

Grafika socialna kapica Žurnal24 main
Semolič. "Socialno kapico hočejo najbogatejši – bankirji in menedžerji." Žiga Debeljak. V denarnici bi imel na mesec 1.440 evrov več, za socialne prispevke pa bi dal na leto 50 tisoč evrov manj.

"Ni prav, da bi se s socialno kapico povečali neto prihodki najbogatejših, ki že zdaj ne čutijo krize," so se včeraj oglasili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Stališče so vladi Janeza Janše opozorilno naznanili, preden je ta sploh razkrila, pri kateri višini bruto plače bo postavila mejo za socialne prispevke, da bi "zmanjšala ceno dela bolj produktivnih in izobraženih", kar je ena od prioritet iz koalicijske pogodbe. Dušan Semolič trdi, da tak ukrep zmanjšuje solidarnost, ne preprečuje odliva kadrov v tujino in ne prinaša ničesar za povprečno ali podpovprečno plačane, v pokojninski in zdravstveni blagajni pa bi nastala še večja luknja. Sam zagovarja uvedbo več dohodninskih razredov in obdavčitev najbogatejših s 50-odstotno davčno stopnjo, "kar ima že večina evropskih držav".

Debeljak na boljšem

Če bi se zgornja meja za socialne prispevke postavila na primer pri 3.000 evrih bruto plače, naš izračun kaže, da bi se v zdravstveno in pokojninsko blagajno iz plače prvega moža Mercatorja Žige Debeljaka vsak mesec nateklo 4.116 evrov manj, na leto pa kar 50 tisoč manj, bi pa plačal za 12 tisoč evrov več dohodnine.

Grafika socialna kapica | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main
Ekonomist Janez Prašnikar svari pred tovrstnimi ukrepi, ki povečujejo strukturni deficit.

"Vsako tako eksperimentiranje nas lahko veliko stane, saj se ne ve, kdaj in v kolikšni meri se bo tak ukrep poznal pri rasti gospodarstva," meni.

Učinek bi bil pozitiven

"Ideja, da se davki omejijo in se ne pobirajo tako agresivno, mi je všeč," pa pravi Danijel Kurinčič, svetovalec v visokotehnološkem podjetju Domenca Labs, ki zaposluje 30 mladih razvojnikov. Dopušča možnost, da bi se v kakšnem podjetju nižji stroški dela prelili v žepe lastnikov, a meni, da bi v večini malih in srednjih podjetij, ki so že zdaj usmerjena v razvoj, prihranke prelili v več naložb in nova delovna mesta. So pa razlike pri plačah pri nas majhne, kar je slabo, saj to zavira zdravo razlikovanje med manj in bolj sposobnimi zaposlenimi, opozarja.

Komentarjev 6
  • privat 09:19 15.april 2012.

    še tukaj se da kaj ukrasti??

  • elipsa 13:18 14.februar 2012.

    koje brezvmesne primerjave. v članku. dajte raje pogledati na strukturi povprečnega zaposlenega, kjer se kreira masa, ne pa pri managerskih plačah, ki jih je za peščico. sploh pa kaže, da so sindikati s populizmom spet na delu

  • suzana.kos 09:24 14.februar 2012.

    sindikati delajo škodo, ker v bistvu niti enega protikriznega ukrepa niso podprli... kaj bo šele, ko bo javni sektor začel deliti usodo podjetniškega in ko bodo začeli odpuščati...kapica bi bila nujna vsaj na delodajalčev del!!

Sorodne novice