Slovenija
43 ogledov

Dojenje je pomembno za razvoj otroka

dojenje, dojenček Shutterstock
Dojenje je za otroka izjemnega pomena, saj je materino mleko idealno prirejeno, da ustreza njegovim potrebam, z vsemi elementi, ki jih vsebuje, pravi stroka. Z dojenjem se ustvarjajo tudi ključne človeške vezi. Dojenje je "vstopnica otroka v življenje", poudarjajo na IVZ.

"Dojenje je za otroka izjemnega pomena, saj je materino mleko idealno prirejeno, da ustreza njegovim potrebam, z vsemi elementi, ki jih vsebuje. Absolutno ga priporočamo in o tem ni nobenega dvoma," meni dolgoletna pediatrinja Aleksandra Plut iz Zdravstvenega doma Moste.
V materinem mleku je v primerjavi s kravjim več laktoze oziroma mlečnega sladkorja in posebnih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na razvoj finih živčnih struktur, pojasnjujejo pri Društvu za pomoč pri dojenju. Materino mleko je zelo lahko prebavljivo in ne povzroča zaprtja, dojence pa muči tudi manj trebušnih krčev. Z materinim mlekom prejema otrok protitelesca, ki ga varujejo pred boleznimi, ki jih je prebolela mati. Varovalno deluje tudi proti okužbam, zlasti pred vnetjem ušes, driskami, okužbami prebavil in boleznimi dihalnih poti, še pravijo v društvu.

Mame po porodu "ne znajo dojiti"

Najpogostejše težave doječih mater so v osnovi predvsem to, še pravi Plutova, da ne znajo dojiti; "Mame so usmerjene v porod in vse drugo, kar jim razlagamo tudi v materinski šoli, dajo malo na stran. Brez ustreznih navodil sestre jim je včasih res težko, in tako ugotavljamo, da večina mam potrebuje strokovna navodila, kako otroka pristaviti in kako usvojiti pravilno tehniko dojenja." Izkušenj, da bi mame sicer odločno odklanjale dojenje, Plutova v praksi nima. Če ne dojijo, gre praviloma za kronične bolezni ali pa obiskujejo terapijo in ne smejo dojiti, je pojasnila.

Dojenje pri teh letih je potreba mame

Današnje moderne mame po oceni Plutove dobro dojijo. "Doji jih tri četrtine, lahko bi rekla, da dojijo celo bolj kot nekoč, morda gredo nekatere celo v drugo skrajnost in že pretiravajo z dolžino dojenja. Dojenje je zagotovo zaželeno do obdobja, ko otrok druge hrane ne uživa, torej nekje do šestega meseca, ko je mleko zanj osnovna hrana. Sama menim, da je optimalno, če je otrok dojen do odhoda mame v službo oziroma otroka v varstvo. Zgornja meja sicer ni postavljena, a stroka načelno meni, da je dojenje treba prekiniti do leta in pol otrokove starosti. Dojenje pri tretjem, četrtem letu starosti je bolj potreba mame kot otroka. Tu gre za vztrajanje mame in ne otrokovo potrebo oziroma za mamino željo, ker se ji zdi, da s tem še naprej vzdržuje stik z otrokom, predvsem tu ni nobene potrebe za otroka," še meni Plutova.

Večina mam je v današnjem času teoretično in psihično dobro seznanjenih z dojenjem. "Priprava na dojenje je dobra, žal pa na količino mleka ne morejo vplivati," dodaja Plutova.

Mnoge ženske se sprašujejo, kaj morajo storiti med nosečnostjo, da se pripravijo na dojenje. Pravzaprav jim, kar zadeva telesno pripravo, ni treba narediti prav veliko, pravijo v društvu. Med nosečnostjo hormoni sprožijo v dojkah spremembe in jih pripravijo na to, da bodo po otrokovem rojstvu izločale mleko. Večina žensk za učinkovito dojenje potrebuje predvsem ustrezne informacije in nekoga, ki jih bo spodbujal in podpiral.

"Seveda imajo včasih mame tudi pripombe. Pogosto na pregledu ob prvem mesecu pravijo, da so prenehale z dojenjem ali pa se je to bistveno zmanjšalo, in ob tem povedo, da niso imele pravih in ustreznih informacij o dojenju v porodnišnici. Tega sicer ni veliko in mislim, da se jim zaposleni v porodnišnici dobro posvetijo. Menim pa, da so tam prekratek čas, po treh dneh so namreč že doma. Patronažna služba naj bi jih sicer obiskala čim prej, a v tem času je lahko že kaj zamujenega. Nas obiščejo ob prvem mesecu, čeprav večkrat poudarjamo, da lahko k nam pridejo že ob prvih težavah. Lahko bi prišle na posvet, na poskusno dojenje, v vsakem primeru lahko obiščejo zdravstveni dom," je za zurnal24.si še povedala pediatrinja Aleksandra Plut.

"Pogovarjajmo se"

Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) RS pa se ob svetovnem dnevu dojenja, ki v Sloveniji poteka od 1. do 7 avgusta, posvečajo predvsem pogovoru. Pogovor omogoča izmenjavanje informacij, pa tudi mnogo več: med ljudmi ustvarja prostor za pričevanja, v katerih najdemo možnosti za lasten razvoj in novo rast, oblikuje nastavke, iz katerih raste zaupanje in kjer brsti podpora za prenovitev energije, beseda lahko zdravi in celi, so sporočili z IVZ.

"Dojenje je ena pomembnejših prvih vezi med mamo in otrokom; te omogočajo razvoj otrokove govorice, telesnega jezika, materinega jezika."

Že v prvih 24 urah po porodu je treba materam pokazati, kako spoznajo in se odzovejo na zgodnja prehranjevalna znamenja pri svojem otroku. Ta znamenja kažejo novorojenčkovo pripravljenost za hranjenje in hkrati omogočajo hranjenje na zahtevo, ki jo izrazi novorojenček s povečano budnostjo in aktivnostjo ter nekaterimi drugimi znaki. Jok je že pozni pokazatelj lakote, so v sporočilu za javnost opozorili na Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto.

Materam svetujejo uživanje mešane, uravnotežene prehrane brez izogibanja posameznim hranilom. Doječe matere, ki se izogibajo mesu, ribam, jajcem in mlečnim izdelkom, imajo značilno povečano tveganje za pomanjkanje kalcija, železa in vitamina B12. To pa lahko povzroča zdravstvene težave otroku, opozarjajo.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.