Za kazenski zakonik je glasovalo 49 poslancev in poslank (proti 28), za novelo zakona o odvetništvu pa 48 (proti 33). Za vnovično sprejetje zakonov je moralo glasovati najmanj 46 članov DZ.
Kaj prinaša kazenski zakonik: |
– dosmrtni zapor za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva, pa tudi za tiste, ki zagrešijo dve ali več kaznivih dejanj naklepnega odvzema življenja, za katere je zagrožena najvišja kazen 30 let zapora; – možnost vzpostavitve evidence pedofilov; – uvaja se pravni termin uboj; – predvideva se triletna zaporna kazen za delodajalce, ki bi kršili pravico delavk, da zanosijo; – za šikaniranje na delovnem mestu oziroma mobbing je zagrožena triletna kazen; – krajše zaporne kazni je mogoče odslužiti prek družbenokoristnega dela. |
Kazenski zakonik po njihovem mnenju predstavlja tudi usmeritev kaznovalne politike v avtoritarno in represivno smer.
PREBERITE ŠE: Türk za premislek, Deljena mnenja o zakoniku, Strožje in koristne kazni
Hujše kazni zoper spolne delikvente in mobbing
Kazenski zakonik, ki bo pričel veljati z novembrom, med drugim uvaja dosmrtno zaporno
kazen. Novi kazenski zakonik med drugim uvaja dosmrtno kazen za kaznivo dejanje genocida,
hudodelstva zoper človečnost in vojnega hudodelstva. Na dosmrten zapor bodo lahko obsojeni tudi
tisti, ki bi zagrešili dve ali več kaznivih dejanj naklepnega odvzema življenja, za kar je
zagrožena najvišja kazen 30 let zapora.
Zakonik predvideva možnost vzpostavitve posebne evidence storilcev kaznivih dejanj zoper
spolno nedotakljivost mladoletnih oseb. Predvidena je možnost dajanja podatkov o izbrisanih sodbah
za pedofilska kazniva dejanja tistim ustanovam, društvom in združenjem, ki se ukvarjajo z učenjem,
vzgojo ali varstvom otrok in mladoletnikov. Te obsodbe bodo izbrisane le v omejenem obsegu glede na
upravičence, ki lahko dobijo podatke o sodbah, podrobnosti pa bo uredil zakon o izvrševanju
kazenskih sankcij.
Strožje zakonik obravnava tudi dejanja delodajalcev, še posebej preprečevanje delavkam, da bi v času zaposlitve zanosile. Kot posebno kaznivo dejanje je opredeljeno tudi šikaniranje na delovnem mestu, to je tako imenovani mobbing.
Glede novele zakona o odvetništvu se je zdelo državnim svetnikom sporno to, da je bila novela sprejeta v nasprotju z ustavno določbo 137. člena ustave, ki govori o samostojnosti in neodvisnosti odvetniškega poklica. Prav tako naj bi bila v nasprotju s 47. členom ustave, ki govori o svobodi gospodarske pobude. V nasprotju pa naj bi bila tudi s konkurenčnim pravom EU.
Novela zakona o odvetništvu je podlaga za določanje odvetniških tarif. S tem zakonom odvetniških tarif ne bo več določala odvetniška zbornica, pač pa bodo določene z zakonom, in sicer z zakonom o odvetniški tarifi, ki je že v parlamentarni proceduri. Spreminja se dosedanji pritožbeni postopek, s katerim se stranke lahko pritožijo nad delom odvetnikov. Do sedaj je imela glavno besedo pri takšnih pritožbah Odvetniška zbornica Slovenije, po novem pa bodo v odločanje na disciplinskih komisijah vključeni tudi člani, ki jih bo predlagal sodniški svet.
Ti bodo imeli na drugi stopnji odločanja tudi večino. Kot tretjo možnost novela uvaja določbo, da se lahko odvetniške družbe v skladu s prakso iz tujine preoblikujejo v družbe z omejeno odgovornostjo.