Slovenija
8 ogledov

Dosmrtna kazen uzakonjena

Po novem kazenskem zakoniku bodo lahko storilci najhujših kaznivih dejanj obsoje Žurnal24 main
Dosmrtni zapor v Sloveniji je uzakonjen. Poslanci in poslanke so ob vnovičnem glasovanju potrdili tako kazenski zakonik kot novelo zakona o odvetništvu, na katera je državni svet vložil veto.

Za kazenski zakonik je glasovalo 49 poslancev in poslank (proti 28), za novelo zakona o odvetništvu pa 48 (proti 33). Za vnovično sprejetje zakonov je moralo glasovati najmanj 46 članov DZ.

 

Kaj prinaša kazenski zakonik:

– dosmrtni zapor za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva, pa tudi za tiste, ki zagrešijo dve ali več kaznivih dejanj naklepnega odvzema življenja, za katere je zagrožena najvišja kazen 30 let zapora;

– možnost vzpostavitve evidence pedofilov;

– uvaja se pravni termin uboj;

– predvideva se triletna zaporna kazen za delodajalce, ki bi kršili pravico delavk, da zanosijo;

– za šikaniranje na delovnem mestu oziroma mobbing je zagrožena triletna kazen;

– krajše zaporne kazni je mogoče odslužiti prek družbenokoristnega dela.

Koalicija je zakonoma znova dala svoj glas kljub ostremu nasprotovanju opozicije in delu stroke. Državni svetniki so veto na kazenski zakonik izglasovali, ker so menili, da je bil sprejet brez soglasja pravne stroke, to je tožilcev, sodnikov in odvetnikov ter drugih strokovnjakov s tega področja. Prav tako po njihovih navedbah pri sprejemu zakonika ni bilo "izkazano, da bi tako obsežnim spremembam kazenske materialne zakonodaje svoj konsenz naklonila tudi širša javnost".

Kazenski zakonik po njihovem mnenju predstavlja tudi usmeritev kaznovalne politike v avtoritarno in represivno smer.

PREBERITE ŠE: Türk za premislek, Deljena mnenja o zakoniku, Strožje in koristne kazni

Hujše kazni zoper spolne delikvente in mobbing
Kazenski zakonik, ki bo pričel veljati z novembrom, med drugim uvaja dosmrtno zaporno kazen. Novi kazenski zakonik med drugim uvaja dosmrtno kazen za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost in vojnega hudodelstva. Na dosmrten zapor bodo lahko obsojeni tudi tisti, ki bi zagrešili dve ali več kaznivih dejanj naklepnega odvzema življenja, za kar je zagrožena najvišja kazen 30 let zapora.

Zakonik predvideva možnost vzpostavitve posebne evidence storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb. Predvidena je možnost dajanja podatkov o izbrisanih sodbah za pedofilska kazniva dejanja tistim ustanovam, društvom in združenjem, ki se ukvarjajo z učenjem, vzgojo ali varstvom otrok in mladoletnikov. Te obsodbe bodo izbrisane le v omejenem obsegu glede na upravičence, ki lahko dobijo podatke o sodbah, podrobnosti pa bo uredil zakon o izvrševanju kazenskih sankcij.

Strožje zakonik obravnava tudi dejanja delodajalcev, še posebej preprečevanje delavkam, da bi v času zaposlitve zanosile. Kot posebno kaznivo dejanje je opredeljeno tudi šikaniranje na delovnem mestu, to je tako imenovani mobbing.

Nekateri pravni strokovnjaki so predlagateljem kazenskega zakonika očitali, da se tako obširne reforme lotevajo dosti prehitro in brez potrebnih strokovnih usklajevanj. © BOBO

 
Pripombe svetnikov glede odvetnikov "povožene"
Glede novele zakona o odvetništvu se je zdelo državnim svetnikom sporno to, da je bila novela sprejeta v nasprotju z ustavno določbo 137. člena ustave, ki govori o samostojnosti in neodvisnosti odvetniškega poklica. Prav tako naj bi bila v nasprotju s 47. členom ustave, ki govori o svobodi gospodarske pobude. V nasprotju pa naj bi bila tudi s konkurenčnim pravom EU.


Novela zakona o odvetništvu je podlaga za določanje odvetniških tarif. S tem zakonom odvetniških tarif ne bo več določala odvetniška zbornica, pač pa bodo določene z zakonom, in sicer z zakonom o odvetniški tarifi, ki je že v parlamentarni proceduri. Spreminja se dosedanji pritožbeni postopek, s katerim se stranke lahko pritožijo nad delom odvetnikov. Do sedaj je imela glavno besedo pri takšnih pritožbah Odvetniška zbornica Slovenije, po novem pa bodo v odločanje na disciplinskih komisijah vključeni tudi člani, ki jih bo predlagal sodniški svet.

Ti bodo imeli na drugi stopnji odločanja tudi večino. Kot tretjo možnost novela uvaja določbo, da se lahko odvetniške družbe v skladu s prakso iz tujine preoblikujejo v družbe z omejeno odgovornostjo.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.