V nadaljevanju preberite:
- Po posredovanju Varuha človekovih pravic je ministrstvo za delo spremenilo odločitev v primeru vdove, ki prejema nadomestilo za invalidnost.
- Zaradi spremembe stališča se je država odpovedala pravici do omejitve dedovanja.
- Vdovi ne bo treba vračati socialnih prejemkov, ki jih je v času življenja prejemal njen pokojni mož.
Ženska se je na Varuha obrnila, potem ko je Republika Slovenija v zapuščinskem postopku na Okrajnem sodišču v Murski Soboti prijavila terjatev zaradi denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki ju je prejemal njen mož, ter predlagala omejitev dedovanja.
Čeprav vdova že od leta 1985 prejema nadomestilo za invalidnost, ki je njen edini vir preživetja, je ministrstvo sprva zavrnilo njeno prošnjo, naj se država odpove omejitvi dedovanja. Kot razlog je navedlo, da ne prejema socialnovarstvenih transferjev, ki bi dokazovali njeno socialno ogroženost.
Varuh: Takšna razlaga je napačna
Varuh človekovih pravic je opozoril, da je takšno stališče v nasprotju z namenom zakona in ustaljeno sodno prakso. Poudaril je, da je nadomestilo za invalidnost socialni transfer, namenjen osebam, ki zaradi invalidnosti same ne morejo zagotoviti sredstev za preživljanje, zato ga je treba obravnavati enako kot druge socialne prejemke.
Po ponovni proučitvi primera je ministrstvo spremenilo svojo odločitev. Priznalo je, da nadomestilo za invalidnost predstavlja socialni transfer, ki izkazuje potrebo po pomoči države, zato se je Republika Slovenija v konkretnem primeru odpovedala pravici do omejitve dedovanja.
Pomembna odločitev tudi za druge
Varuh je pobudo ocenil kot utemeljeno in opozoril, da bi napačna uporaba zakonodaje lahko posegla v več ustavno in mednarodnopravno varovanih človekovih pravic. Med njimi so pravica do socialne varnosti, pravica do posebnega varstva invalidov, pravica do zasebne lastnine in dedovanja ter prepoved diskriminacije.
Po oceni Varuha pa primer presega posamezno zgodbo. Pričakujejo namreč, da bo nova razlaga ministrstva vplivala tudi na prihodnje zapuščinske postopke, v katerih sodelujejo osebe, ki prejemajo nadomestilo za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.
Ob tem poudarjajo, da morajo državni organi pri odločanju dosledno upoštevati namen socialnih pravic, sodno prakso ter posebno varstvo, ki ga invalidom zagotavljata ustava in mednarodno pravo.
