Letališče Edvarda Rusjana Maribor že od leta 2018 nima nobene redne komercialne potniške linije, čeprav ima vso potrebno infrastrukturo in zaposlene. V letališče država kljub temu precej vlaga – trenutno obnavljajo streho, ki jo je uničila ujma, v prihodnje pa sledi še celovita prenova potniškega terminala.
Ministrstvo za infrastrukturo smo povprašali, kakšne konkretne (dolgoročne) načrte imajo z mariborskim letališčem. Vendarle so si v preteklosti številni politiki in gospodarstveniki predstavljali, da bi lahko Maribor nekoč postal mednarodno letalsko vozlišče. Ali imajo še vedno upanje?
Včasih je bilo na mariborskem letališču veliko potnikov z vsega sveta
Z mariborskega letališča so bili nekoč organizirali tako redni kot čarterski leti. Iz Maribora so včasih letele družbe VLM Airlines, Adria Airways, Aegean Airlines, Onur Air, Dniproavia in Windrose. Zadnji redni komercialni leti z oziroma na mariborsko letališče so bili v avgustu 2018, na liniji Maribor–Antwerpen preko Münchna z letalsko družbo VLM Airlines.
Od takrat na Letališču Edvarda Rusjana Maribor redne potniške linije niso vzpostavljene. V skladu z obratovalnim dovoljenjem izvajajo letališke dejavnosti v omejenem obsegu. Delovanje mariborskega letališča se je preusmerilo v nišne in specializirane storitve. Kot glavna aktivnost na mariborskem letališču prevladujejo leti splošnega letalstva, čarterski leti (za zaključene družbe), medicinski leti ter šolski poleti splošnega letalstva in potniških letal. Na letališču prav tako poteka oskrba helikopterske nujne medicinske pomoči, ki je v pristojnosti Slovenske vojske, ter izvedba medicinskih letov za prevoz organov in medicinskih ekip v sistemu Eurotransplant (v koordinaciji z zavodom Slovenija Transplant) ter sprejem in oskrba medicinskih letov za prevoz pacientov na nadaljnja zdravljenja v druge bolnišnične ustanove. Izvajajo tudi protitočno zaščito. Med letoma 2018 in 2024 se število vzletov in pristankov zrakoplovov na letališču giblje med 9500 in 14.500.
Čeprav je med letoma 2018 in 2024 število vzletov in pristankov na mariborskem letališču nihalo med 9500 in 14.500, pa je delež potniških letal v tem obdobju ostal izjemno nizek. Leta 2019 je pristalo oziroma vzletelo skupaj 19 potniških letal (38 premikov). V 2020, v času pandemije, je bilo potniških letal celo nekoliko več – 24 letal oziroma 48 premikov. V 2021 je sledil vrhunec zadnjih let, saj je bilo zabeleženih 52 potniških letal (104 premiki). V 2022 se je število zmanjšalo na 27 letal (54 premikov). Leto kasneje, 2023, je bilo podobno – 25 letal (50 premikov). Leto 2024 je prineslo skoraj popoln zastoj – do ujme 7. junija sta pristali le dve potniški letali (štirje premiki). V 2025 sta po podaljšanem obratovalnem dovoljenju in vzpostavitvi pogojev za sprejem skupin 15. julija pristali le dve potniški letali. Ob tem na ministrstvu za infrastrukturo poudarjajo, da v statistiko niso zajeta vojaška transportna letala, poslovni ali zasebni prevozi, prav tako ne trenažni leti potniških letal ali tehnični postanki.
Podatki o številu potnikov med letoma 2018 in 2025 (do avgusta) sicer kažejo na precejšnje nihanje. Leta 2018 je bilo zabeleženih 2887 potnikov, že leto kasneje – 2019 – pa je število poskočilo na 5126. Pandemija covida-19 je pričakovano vplivala tudi na mariborsko letališče, saj je v 2020 število potnikov padlo na 3069. V 2021 je sledil ponovni porast na 4962, nato pa v zadnjih letih zmerno nihanje: 3919 v 2022, 4053 v 2023 in 2330 v 2024. V 2025 je bilo do konca avgusta zabeleženih 1228 potnikov, kar kaže na precej nižji trend kot v prejšnjih letih.
Na ministrstvu za infrastrukturo ob tem poudarjajo: "Letališče razpolaga z vso potrebno infrastrukturo, ustreznimi dovoljenji in kadrovskimi zmogljivostmi, da lahko nemoteno sprejema in izvaja letalske operacije, kadar se pokaže interes prevoznikov. V vsakem trenutku lahko deluje kot alternativno letališče za potniške lete in tovorne operacije." Z drugimi besedami – letališče je tehnično povsem usposobljeno. Tudi zaposleni so neprestano tam, pojasnjujejo na ministrstvu: "Skladno s pogodbo o zagotavljanju storitev obratovanja Letališča Edvarda Rusjana Maribor, DRI upravljanje investicij, d. o. o., ves čas obratovanja zagotavlja organizacijsko strukturo in usposobljenost kadra za zagotavljanje obratovanja letališča v skladu s predpisi Republike Slovenije in mednarodnimi standardi v dogovorjeni reševalno gasilski kategoriji." Torej operacije lahko stečejo takoj, če bi se pojavila letalska družba, ki bi želela leteti v Maribor.
Na ministrstvu poudarjajo, da si želijo spodbuditi letalsko povezljivost Slovenije in se zelo trudijo, da bi privabili kakšno letalsko družbo v Maribor in tako mariborsko letališče bolj vključili v potniški in tovorni promet regije. Izvajajo razne razpise na podlagi zakona o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti in na tej osnovi sprejetega programa. Ti razpisi omogočajo, da bi se letalski prevozniki prijavili za nove proge na katero koli mednarodno letališče v Sloveniji, tudi na Letališče Edvarda Rusjana Maribor. "Žal do sedaj interesa za mariborsko letališče letalski prevozniki niso izkazali," priznavajo.
Od leta 2018 nobena letalska družba ni več pripravljena leteti v Maribor. Razlog je preprost – za prevoznike redne linije preprosto niso komercialno vzdržne. Pri odločanju o novih povezavah namreč letalske družbe vedno izhajajo iz ekonomike destinacije – koliko potnikov bi sploh uporabljalo določeno linijo in ali bi bile povezave dobičkonosne.
Pri mariborskem letališču pa se hitro pokažeta dve ključni omejitvi. Prva je njegova specifična lega – umeščeno je na razmeroma majhno geografsko območje, kjer je povpraševanje po letalskih povezavah omejeno. Druga pa je bližina velikih mednarodnih letališč, kot so Gradec, Celovec, Trst, Zagreb in Ljubljana. Ta konkurenca pomeni, da ima potencialni potnik na dosegu roke več drugih možnosti, pogosto z bistveno širšo ponudbo linij in boljšimi povezavami. "Ta dejavnika bistveno zmanjšujeta privlačnost mariborskega letališča za letalske prevoznike pri vzpostavljanju rednih linij," ugotavljajo na ministrstvu za infrastrukturo.
Prenova mariborskega letališča
Kljub temu država skrbi, da je mariborsko letališče videti dobro in pripravljeno na nove potnike – če bi se ti kdaj znova pojavili. Država je samo za upravljanje mariborskega letališča v zadnjih letih porabila devet milijonov evrov davkoplačevalskega denarja.
Na mariborskem letališču trenutno poteka sanacija strehe potniškega terminala, ki jo je poškodovala ujma julija lani. V postopku javnega naročila so za izvajalca izbrali gospodarski subjekt Karbo storitve - trgovina, gradbeništvo, krovstvo in kleparstvo Renata Kerec s.p. "Vrednost pogodbenih del za obnovo strehe znaša 741.550,29 evra brez DDV," so nam povedali na ministrstvu.
Ko bodo končali obnovo strehe, sledi še obnovitev poškodovanega potniškega terminala. Čeprav so streho začeli prenavljati že v začetku septembra 2025 – in naj bi prenovo do 17. novembra že zaključili – pa so projektanta za celovito sanacijo potniškega terminala preko javnega naročila izbrali šele 29. septembra.
Izbrali so skupno ponudbo podjetij Arhitekt Šmid, arhitektura, urbanizem, inženiring, d.o.o. in Štajerski Inženiring. Njihova ponudba je bila sicer tudi edina, ki je prispela na razpis. Ponudbena cena je 130 tisoč evrov brez DDV.
Projektant bo tako z izdelavo projektne dokumentacije (PZI) za celovito sanacijo potniškega terminala začel šele v oktobru. Šele po pripravi PZI dokumentacije bodo lahko na ministrstvu za infrastrukturo izvedli še postopek javnega naročila za izbor izvajalca gradbenih del.
Tako je že zdaj jasno, da bo prenova potniškega terminala dolgotrajen proces. O natančnem terminu zaključka obnove bo mogoče govoriti šele po koncu vseh razpisov in postopkov, kar najbrž pomeni, da se bodo potniki v prenovljeni stavbi sprehodili šele čez nekaj let. Predvideno pa je, da bodo sama gradbena dela trajala približno štiri mesece.
Tudi vrednost obnovitvenih del terminala bo natančneje opredeljena šele v fazi projektiranja, ko bo v okviru izdelave projektne dokumentacije PZI pripravljena projektantska ocena stroškov. Se pa "sanacija nanaša na objekt potniškega terminala, kjer se iz naslova zavarovalnine poravnajo priznani stroški v skladu s sklenjeno zavarovalno pogodbo", so nam povedali na ministrstvu za infrastrukturo. To pomeni, da bodo stroški sanacijskih del večinoma kriti iz naslova zavarovalnine oziroma povračila škode po ugotovljeni zavarovalni škodi.
Obnova strehe in terminala pa nista edini prenovi, ki se obetata mariborskemu letališču v prihodnjih letih. V občinskem prostorskem načrtu občine Hoče-Slivnica so že več let opredeljene površine za namensko rabo letališča, kjer bi lahko zgradili nove objekte. A se tega ne morejo lotiti, dokler ne sprejmejo državnega prostorskega načrta.
"Terminski plan predvideva, da se sprejme državni prostorski načrt za Letališče Edvarda Rusjana Maribor v letu in pol," pravijo na ministrstvu za infrastrukturo in priznavajo, da brez sprejetega državnega prostorskega načrta letališče nima možnosti širitve in dodatnega razvoja ter gradnje objektov. "Državni prostorski načrt bo omogočal nadaljnji razvoj letališča (predvsem v smeri vzdrževanja letal) in gradnjo novih objektov, stavb-hangarjev in pripadajoče letališke infrastrukture- ploščadi pred hangarji tako za dejavnost vzdrževanja letal kot tudi tovorni promet ter tudi izgradnjo sodobnega hangarja za helikoptersko nujno medicinsko pomoč (HNMP)," za Žurnal24 pravijo na ministrstvu. Investitorjev res ne manjka, med resnimi je recimo turistični koncern TUI, ki bi na Rusjanu vzpostavil bazo za vzdrževanje in servisiranje letal. V floti ima preko 140 letal, pretežno znamke Boeing. A Večer poroča, da zaradi dolgotrajnega postopka do sprejetja državnega prostorskega načrta, v podjetju TUI počasi izgubljajo potrpljenje in vse bolj pritiskajo na ministrstvo za infrastrukturo.
"Hkrati bo državni prostorski načrt omogočil ureditve, s katerimi se bodo izpolnile tehnične zahteve po ICAO in EASA certifikacijskih specifikacijah in ureditve v skladu s predpisi s področja letališke infrastrukture in varnosti v letalskem prometu," so še dodali na ministrstvu.
Pestra zgodovina letališča Edvarda Rusjana Maribor
Od osamosvojitve Slovenije je Letališče Edvarda Rusjana Maribor upravljal Aerodrom Maribor – najprej kot javno podjetje Mestne občine Maribor, kasneje kot gospodarska družba. Leta 1998 je Mestna občina Maribor infrastrukturo brezplačno prenesla na Republiko Slovenijo, s čimer je država prevzela lastništvo letališča.
Leta 2001 je Aerodrom Maribor d.o.o. zaradi slabih poslovnih rezultatov končal v stečaju, kar je bila ena ključnih prelomnic. Kljub temu je družba (Aerodrom Maribor, d.o.o. – v stečaju) istega leta pridobila obratovalno dovoljenje in nadaljevala upravljanje letališča. V letu 2002 je družba (Aerodrom Maribor, d.o.o. – v stečaju) dobila novega lastnika in je nato v okviru različnih lastniških povezav (kot Aerodrom Maribor d.o.o.) v naslednjih letih upravljala z letališčem.
Na podlagi takratne uredbe o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe obratovanja javnega letališča Edvarda Rusjana Maribor (Uradni list RS, št. 26/11) je ministrstvo za infrastrukturo leta 2011 z Aerodromom Maribor d.o.o. sklenilo pogodbo o uporabi letališke infrastrukture, ki je veljala do konca leta 2016. Zaradi sprememb evropske zakonodaje, ki je omejila izvajanje gospodarskih dejavnosti v obliki gospodarske javne službe, pa pogodba ni bila več podaljšana.
Sledila je izvedba postopka javnega zbiranja ponudb za izbor najboljšega najemnika, na podlagi katerega je Republika Slovenija leta 2017 z Aerodromom Maribor d.o.o. sklenila 15-letno najemno pogodbo za upravljanje letališča do leta 2032. Najemnik je pogodbo predčasno odpovedal januarja 2019 – po šestmesečnem odpovednem roku se je pogodba iztekla julija 2019.
Zaradi takratnih sprememb zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ponovitev najema ni bila mogoča, nakar je bila – po preučitvi vseh možnih rešitev – izbrana možnost obratovanja letališča v okviru družbe v 100-odstotni lasti Republike Slovenije. Tako od julija 2019 letališče spet upravlja država preko družbe DRI upravljanje investicij, družba za razvoj infrastrukture d.o.o., ki bo po zadnji pogodbi iz decembra 2024 obratovanje zagotavljala najmanj do 31. decembra 2026.
še en majhen dokaz o popolni nesposobnosti štajerskih politikov in drugega največjega mesta.
1000% korupcija in polnjenje lastnih žepov izbrancev pokvarjenih seveda.
Izgleda kot, da je "pralni stroj" za določene izbrance 🙄 Nonstop se nekaj obnavlja - vlaga prometa pa skoraj ni 🤔....🤐