Kot nam je povedal Diego Loredan, vodja preventive na Gasilski brigadi Koper (GBK), v zadnjih dveh letih na območju treh obalnih občin (Koper, Izola, Piran) ni bilo izrazitih suš kot pred leti, vendar se požari v naravi kljub temu pojavljajo.

"Zadnje čase imamo večje število manjših požarov v naravi v velikosti od 50 do 200 kvadratnih metrov, ki so posledica čiščenja njiv, obrežij, saj se ljudje še vedno ne držijo pravil, da se trava in vejevje kurijo na manjših kupih in ne vse na enkrat. Leta nazaj pa smo imeli veliko večjih požarov, kjer je zgorelo po hektar, dva ali deset hektarjev površine," razlaga Loredan. Najhujše je bilo leto 2003, ko je bilo dolgo sušno obdobje in povprečne temperature 39 stopinj Celzija, takrat je bilo v celi Sloveniji kar 2.820 požarov, kjer je zgorelo 3.020 hektarjev površin.

Človeški faktor najpogostejši
Najpogostejši vzrok požarov je tako človeški faktor, nato pa vremenski pogoji (suša, strele ob neurjih) ter tudi iskre in zavorne plošče vlakov ob železniški progi. V KBG imajo trenutno zaposlenih 54 profesionalnih operativnih gasilcev in premorejo 20 interventnih vozil, od tega pet vozil namenjene za gašenje požarov. Na Obali pa je profesionalnim gasilcem v pomoč tudi 15 prostovoljnih gasilskih društev. V letošnjem letu so na Obali do včeraj zabeležili 95 požarov v naravi (od tega 10 požarov ob železniški progi), v celotnem lanskem letu pa 86 (od tega 13 požarov ob progi).

Število požarov v naravnem okolju na območju izpostav Uprave RS za zaščito in reševanje Postojna, Nova Gorica in Koper od leta 2005 do 2009. © Uprava RS za zaščito in reševanje

Nedostopen teren ob progi
"Precej težav imamo s požari ob železniški progi že zaradi območja, kjer poteka, saj je izrazito nedostopen, močno poraščen in zaradi vetra, ki ustvari idealne pogoje za širitev ognja," pravi sogovornik. Pred leti so Slovenske železnice vršile čiščenje ob progi, v določenem času pred poletjem so tudi s posebno kompozicijo dele ob progi škropili s herbicidi, da se podrast ne bi razvijala, vendar, ker je celotna proga ob naravovarstvenem območju reke Rižane, so to prepovedali. S tem pa se je tudi povečalo število požarov ob progi.

Kras razpolaga z 250 gasilci
V zavodu za gasilno in reševalno službo v Sežani (ZGRS Sežana), ki pokrivajo območje štirih kraških občin (Komen, Sežana, Divača in Hrpelje) v velikosti okoli 650 kvadratnih metrov, je skupno zaposlenih 24 operativnih gasilcev, ki so razporejeni v štiri izmene, razpolagajo pa s šestimi vozili za gašenje požarov v naravi. V samih občinah deluje tudi osem prostovoljnih gasilskih društev, ki tvorijo Kraško gasilsko zvezo Sežana. " Skupaj z ZGRS Sežana tvorijo steber obrambe pred požari v naravi. V skupnem prostoru tako razpolagamo z okoli 250 gasilci. Številka se mogoče zdi visoka, a glede na čas dopustov in delovnih obveznosti posameznih gasilcev lahko optimalno računamo na 150 gasilcev," je dejal Boris Budal , namestnik poveljnika ZGRS Sežana in poveljnik Kraške gasilske zveze Sežana (KGZ Sežana).

PREVENTIVNI NAPOTKI

ne kurite ob suhih in vetrovnih dneh ne mečite v ogenj doz pod tlakom in drugih vnetljivih snovi ne parkirajte vozila v suhi travi, saj se zaradi vročega podvozja lahko trava vname ne vozite se po gozdu z motorji in avtomobili.

N izka požarna ogroženost
Budal prav tako poudarja, da glede na vremenske razmere in padavine, ki so bile, trenutno ni večjih pogojev za nastanek požarov v naravi. V kolikor bi se pa vroče vreme nadaljevalo brez padavin še 14 dni, potem bi bilo treba že razglasiti veliko požarno ogroženost in s tem izpeljati določne ukrepe. "V času velike požarne ogroženosti naravnega okolja so lokalne skupnosti dolžne uvesti opazovanje terena. Uvedejo se dodatna dežurstva v ZGRS Sežana, na pomoč prispe tudi gasilska desetina, ki se oblikuje na Gasilski zvezi Slovenije za dobo 14 dni in se po potrebi zamenja," razlaga Budal.

Na Krasu trije večji požari
V zadnjih nekaj letih so bili na Krasu trije večji in bolj odmevni požari, v letu 2001 je bil denimo požar pri Komnu, ko so gasilci pred požarom morali braniti zaselek Jablanec. "V letu 2003 smo se gasilci spet spopadli z ognjeno stihijo, tokrat je požar na naše ozemlje prišel iz Republike Italije in je zajel kar 1.048 hektarjev površine. Tudi v tem primeru smo uspešno ubranili domove ogroženih vasi, požar je prizadel dve lokalni skupnosti – Komen in Miren Kostanjevico. In seveda v letu 2006, ko smo se znova na Krasu prav v teh julijskih dnevih borili s štirimi večjimi požari. Največji je bil požar Šumka-Železna vrata-Trstej, v katerem je pogorelo 950 hektarjev gozda," se spominja Budal.

"Zadnje čase imamo večje število manjših požarov v naravi v velikosti od 50 do 200 kvadratnih metrov, ki so posledica čiščenja njiv in obrežij," Diego Loredan, vodja preventive na Gasilski brigadi Koper (GBK). © Saša Islamovič

Zmogljivost gasilcev zadovoljiva
Kot so nam povedali na Ministrstvu za obrambo, je zmogljivost gasilcev na Krasu in Obali za obvladovanje manjših in srednje velikih požarov zadovoljiva, za večje požare pa je Uprava RS za zaščito in reševanje izdelala državni načrt za požare v naravnem okolju, v katerem je predvideno aktiviranje gasilskih enot tudi iz drugih delov države. Na voljo so tudi helikopterji slovenske vojske, ki vsako leto posredujejo vsaj nekajkrat, ter v skrajni sili tudi helikopterji letalske enote Policije. V Sloveniji sicer nimamo letal za gašenje požarov, v primeru potrebe pa imamo sklenjen sporazum s civilno zaščito Furlanije - Julijske krajne v Italiji, lahko pa kličemo na pomoč tudi letala Republike Hrvaške.

Železnice bodo pozorne
Na Slovenskih železnicah bodo tako kot vedno tudi ta konec tedna opravljali vse potrebne aktivnosti varstva pred požarom v zvezi z vožnjami tovornih vlakov in vožnjami muzejskega vlaka na ogroženih odsekih na progah Divača-Koper, Jesenice-Nova Gorica-Sežana. Med te ukrepe sodijo poostreni pregledi in preizkusi zavornih sistemov tovornih vagonov, parnih lokomotiv, spremljanje muzejskega vlaka s parno vleko z motornim progovnim vozilom ter poostreno izvajanje opazovanja in obveščanja, če nastane požar ob progi.

Zgradili bodo protipožarne zidove
"Na Slovenskih železnicah poleg operativnih preventivnih ukrepov varstva pred požarom načrtujemo v prihodnosti na požarno ogroženih odsekih prog tudi investicijsko zgraditev protipožarnih zidov in protipožarnih presek ter namestitev naprav za samodejno javljanje požarov ob progah, kar bo dolgoročno učinkoviteje vplivalo na izboljšanje stanja požarnega varstva ob železniških progah," so nam še sporočili iz službe za organizacijsko komuniciranje Slovenskih železnic.