Slovenija
6 ogledov

"Gaspari, Križanič in Radičeva niso bili usklajeni"

Danilo Grašič Dagmar Komar Marko Golob Nik Rovan
Nekdanji član uprave AUKN je spodbujanje kreditiranja, ko je bilo jasno, da prihaja kriza, označil za "veleizdajo interesov slovenske države".

"Ustvarja se vtis, da je problem slovenskega bančnega sistema problem kriminala. Mislim, da ni tako," je pred komisijo dejal Marko Golob. Zaradi kriminalnih dejanj je namreč po njegovih besedah nastalo manj kot 10 odstotkov vseh slabih terjatev in sam je zaradi tega vložil 25 ovadb, tudi zoper NLB in NKBM.

"Rast kreditov v višini 28 odstotkov poprečno letno je vzrok za slabe terjatve v slovenskih bankah," je ponovil. Za visoko rast posojil pa je po njegovih besedah odgovorna kriminalna gospodarska politika v obdobju med letoma 2004 in 2008.

Poleti 2007, ko je s propadom prvih hipotekarnih bank postalo povsem jasno, da prihaja gospodarska kriza, smo tudi z menjavo na čelu Banke Slovenije dali nogo na plin in še pospešili kreditiranje, je opozoril. V letih 2007 in 2008 se je namreč obseg kreditiranja povečeval za 30 do 40 odstotkov letno.

"Primanjkljaj ne znaša 4,8 milijarde evrov" 

Golob je želel tudi pojasniti, da primanjkljaj kapitala v bankah ne znaša 4,8 milijarde evrov, kot se ocenjuje. "To ni ugotovitev realnega stanja, pač pa simulacij ...," je dejal, vendar ga je predsednik komisije Marko Pogačnik (SDS) prekinil, naj ne govori o sedanjem stanju, pač pa o obdobju, na katerega se nanaša preiskava, to je med letoma 1992 in 2012.

Golob je dejal, da nanj osebno niso izvajali pritiska, da pa je bil javni pritisk medijev brutalen in dolgotrajen. Dejal je, da se ne spominja, da bi se o prodaji Mercatorja pogovarjal s tedanjim predsednikom uprave NLB Božom Jašovičem. Odstop pa ga ni presenetil, namreč - kot je pojasnil - zaradi treh let padajočih rezultatov banke oz. naraščajoče krize.

Odgovarjal je tudi na vprašanja o NKBM. Povedal je, da je njeni dokapitalizaciji s strani Pošte Slovenije, Gen energije in Elesa nasprotovala tedanja ministrica za gospodarstvo Darja Radič, vendar pa je AUKN morala ravnati v skladu z navodili vlade, naj banko dokapitalizira s sredstvi, ki jih ima v upravljanju. Podobnih primerov dokapitalizacij je bilo sicer že prej kar nekaj.

Po njegovem mnenju bi morali biti v NKBM veseli državnih lastnikov, saj se zaradi navzočnosti državnega kapitala bankam običajno izboljšuje boniteta, vendar ni bilo tako. Ko je denar želelo vplačati eno od teh podjetij, se je podružnica NKBM, kjer je želel to storiti, nenadoma zaprla, je povedal.

"Gaspari, Križanič in Radičeva niso bili usklajeni"

Prva predsednica uprave AUKN Dagmar Komar je dejala, da so izbirali družbe, ki so imele likvidna sredstva in so dobre poslovale. Izbirali so jih skrbno in odgovorno, je dejala. V tistem času ni bilo strategije upravljanja kapitalskih naložb države, saj je vlada ni potrdila. Zakaj do tega ni prišlo, ne ve. Ocenjuje pa, da sta na to vplivala dejstvo, da se je to dogajalo tik pred menjavo vlade in pomanjkanje soglasja ali poguma za to.

"Trije ključni ministri, to so Gaspari, Križanič in Radičeva, po moji oceni niso bili usklajeni glede tega dokumenta." Prihajalo je denimo do primerov, ko se je pri določeni naložbi en minister zavzemal za eno, drugi pa za drugo stvar.

"Pešal je nadzor na ravni nadzornih svetov in njihovih komisij in tudi Banka Slovenije je svojo nalogo slabše odigrala," pa je Komarjeva odgovorila na vprašanje, kdo je po njenem mnenju kriv za večmilijardno luknjo v bankah. Še posebej jo je presenetilo, da v centralni banki niso imeli ljudi, ki bi se ukvarjali z ugotavljanjem nepravilnosti in kršitev v bankah.

Doslej zaslišani

Kot prva so člani komisije decembra lani zaslišali nekdanja guvernerja Banke Slovenije, zatem so na sejo povabili viceguvernerje in druge predstavnike Banke Slovenije ter tudi Komisije za preprečevanje korupcije. Zaslišala je tudi že več članov uprav in nadzornih svetov treh bank v lasti države, ki so potrebne sanacije z denarjem davkoplačevalcev.

Marca je sklenila nabor prič še razširiti. Poleg nekdanjega vodstva AUKN želi tako zaslišati še nekdanje finančne ministre, bivša premierja Boruta Pahorja in Janeza Janšo, ljubljanskega župana Zorana Jankovića in ministra za kmetijstvo Dejana Židana.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.