Slovenija
3077 ogledov

Govorili smo z geekom, ki ga je Jobs prvega poklical z iphonom

Andy Grignon Darja Štravs Tisu
Andy Grignon je človek, ki je sprejel prvi klic, kadarkoli narejen z iphonom. S prototipom revolucionarnega telefona ga je klical Steve Jobs. Žurnal24 je govoril z njim.

Andy Grignon je pravi geek, to se mu vidi že na daleč. Po pojavi, sproščenih oblačilih. Nima kakšne posebne strokovne izobrazbe s kakšne bleščeče ameriške univerze. Na svoji uradni poslovni vizitki ima poleg svojega imena zapisano F**kchop - žaljiv nadimek, ki ga je zanj v enem izmed svojih pogostih besnih izpadov iznašel Steve Jobs, šef Appla. Grignon je namreč človek, ki je kot eden glavnih Applovih programerjev dejavno sodeloval pri dveh tehničnih revolucijah, ki sta se zgodili človeštvu v zadnjih 20 letih. 

Kot programer se je že sredi 90. let pridružil Applu, pa ga potem zapustil. Poti so se jim spet skrižale, ko je za Applovo družbo Pixl razvijal vmesnik za povsem novo napravo, ki so jo v naslednjih letih prodali v več kot 500 milijonih - ipod. 

Ipod | Avtor: Apple Apple

Pri  Applu je nato delal na različnih projektih, dokler ni postal višji programski inženir in vodja pri razvoju Applovega najpomembnejšega izdelka vseh časov - prvega množičnega pametnega telefona z zaslonom na dotik, iphona.

Kot je Grignon razložil na konferenci City as a Lab v Ljubljani, posvečeni avtonomni mobilnosti prihodnosti, so iphona razvijali ljudje, ki prej niso nikoli izdelovali telefonov. Narejenih je bilo kar 300 prototipov. Nad ekipo, ki je mrzlična iskala način, kako povezati med sabo telefon, zaslon na dotik, predvajalnik glasbe in wi-fi tehnologijo z možnostjo nalaganja programskih aplikacij, je ves čas bdel Steve Jobs, ki je bolj kot prijazne besede znal operirati s kletvicami in neznosnimi pritiski.

Nekega dne je Grignonu zazvonil telefon. Bil je klic iz neznane številke, zato ga je preusmeril na zvočno pošto in se ni javil. V resnici pa ga je takrat s prototipnega iphona klical Steve Jobs, kar je bil prvi uradni klic, kadarkoli opravljen z iphonom. 

Steve Jobs s prvim iphonom leta 2007. | Avtor: EPA EPA

Grignon pripoveduje, da je bil Jobs kljub svojemu težkemu karakterju velik vizionar, ki se je upal napraviti tudi korake, ki so bili na začetku kontroverzni. Jobs je tako že na začetku vedel, da bo zaradi iphona umrla njegova takratna glavna molzna krava - ipod. A verjel je, da bo iphone še veliko boljši. Takšnih vizionarskih odločitev danes Applu po smrti Jobsa zelo primanjkuje, trdi Grignon.

Že kmalu po po uradni premieri iphona leta 2007 je Grignon zapustil Apple, z razvojem tehnologij prihodnosti pa je vse do danes ostal povezan prek najrazličnejših prodornih podjetij v Silicijevi dolini.

Naslednji korak - pametni avtomobili

Glede na izkušnjo s pametnimi napravami je prepričan, da bodo nove tehnologije kmalu pretresle tudi področje avtomobilske industrije. "Glede na izkušnjo iz razvoja mobilnih naprav ... čez 20 let današnja vodilna prva trojica proizvajalcev avtomobilov ne bo več prva trojica proizvajalcev. Nekateri morda sploh ne bodo več obstajali." pravi Grignon in spomni na samozavest Nokie leta 2007, ko je bila še največji proizvajalec telefonov na svetu.

Preveč ambiciozne napovedi? "Pomislite na Elona Muska," pravi Grignon. "Ima družbo Teslo, ki izdeluje napredne električne avte. Ima družbo, ki je specializirana za upravljanje z energijo. Ima družbo Boring , ki je specializirana za gradnjo zahtevne infrastrukture, kot so predori. Ima vesoljsko družbo Space X, ki v vesolje izvaja polete. Ima družbo Starlink, ki bo v naslednjih letih okoli Zemlje razvila mrežo kar 12.000 majhnih satelitov za prenos interneta po vsem svetu. Katera druga današnja avtomobilska znamka ima vsaj približno takšno zaledje?"

City as a Lab BTC Ljubljana Avto Ljubljana je bila dva dni Silicijeva dolina sveta

Grignon si je ob robu konference vzel nekaj minut za klepet z Žurnalom24, v katerem je dal nekaj zanimivih izjav.

Večkrat ste omenili, da se vam danes družba Apple zdi daleč stran od inovativnih časov, ko je bila sposobna z razvojem in trženjem iphona povsem predrugačiti celoten svet. Kaj mislite, da bi lahko bila tista naslednja velika tehnološka stvar, ki bi spreminjala navade množic?

Oh, nimam pojma. S tehnološkega vidika pričakujem, da bi se nekaj velikega lahko zgodilo na polju umetne inteligence, da bodo tu nastale neke zanimive in uporabne nove rešitve.

Na kakšen način?

Težko reči. Treba je pogledati iz perspektive razvoja iphona. Ko smo razvijali za Apple, smo želeli doseči, da bi kapacitativni zaslon lahko nadomestil fizično tipkovnico. Nič drugega. Ideja nekoga drugega pa je bila, da bi takšno virtualno tipkovnico združili z računalnikom, da je nastala naprava, ki jo je mogoče upravljati ob pomoči drsenja prstov po zaslonu na dotik. Na koncu je nastala naprava, ki je dala telefonu neke povsem nove uporabne vrednosti - iphone.

Glede prihodnosti vidim zelo zanimive možnosti na področju umetne inteligence, različnih platform, glede senzorjev, ki so sposobni zaznavati, kaj se dogaja okoli njih … Ampak preprosto jih ni še nihče še sestavil v pravilnem zaporedju, da bi rekli, aha, to je naslednja ubijalska ideja. Ampak mislim, da so se začele kocke že sestavljati.

Glede na vaše izkušnje pri razvoju iphona ... Očitno smo na nekakšnem prelomu tudi pri načinu, kako dojemamo promet. Kako bo ta prehod, kot smo ga nedavno doživeli iz "neumnih" na pametne telefone, izgledal na področju avtomobilov?

Mislim, da če bi se ta proces začel že pred kakimi desetimi leti, bi deloval neprimerno bolj primitivno, kot pa se zastavlja danes. Razvoj pametnih naprav nam je dal ogromno nekih znanj in izkušenj, na podlagi katerih lahko poženemo ta proces naprej. So pa na podlagi tega tudi pričakovanja, ki jih imamo do novosti, precej višja. Še vedno pa moramo najti načine, kako bomo v te procese vključili takšne pridobitve, kot so umetna inteligenca ali strojno učenje, ki so relativno še precej mlade zadeve. Mogoče bodo prav te stvari omogočlile naslednji kvantni preskok pri uveljavljanju avtonomnih vozil.

Kaj pravite glede skrbi, da bi lahko avtonomna vozila vlade ali nepridipravi izkoristili tudi v smislu robotov - ubijalcev?

Mislim, da so takšne ideje in strahovi močno pretirani. Splošna javnost ima morda včasih težavo pri ločevanju, kaj je v nekem programskem procesu hrošč, ki se pač zgodi. Ker kot vidimo, se takšne stvari vedno dogajajo. Da bodo avti postali ubijalci na kolesih? Ne verjamem. Če bi to kakšnega takega dogodka že prišlo, bo to zaradi tega, ker je nek programer pred tem naredil veliko neumnost. Je pa to nova tehnologija, ki zahteva še ogromno testiranja, s katerimi bo mogoče zminimalizirati možnost napak. Tako kot smo počeli že s številnimi drugimi tehnologijami. Vzemite na primer reaktivna letala, ki so se na svojih začetkih tudi soočala z velikimi tehničnimi problemi. Smo jih zato ukinili? Ne, razvili smo jih do mere, ko so postala zelo zanesljiva in si danes ne moremo predstavljati sveta brez njih. Podoben vzorec pričakujem tudi pri avtonomnih vozilih.

Kakšna je lahko vloga politikov, Evropske unije pri tem procesu?

Kar je zanimivo, oziroma kar sem videl na konferenci v Ljubljani, je da je Evropa sposobna ustvariti neko ozračje, znotraj katerega bo mogoče narediti velik napredek. ZDA na primer morajo na tem področju spraviti skozi še veliko zakonske podlage. Ne trdim, da to Evropske unije ne čaka, ampak morda imate v Evropi prednost, da gre za zelo enovito področje držav, ki lahko hitro dosežejo skupen napredek.

Kakšna se vam je zdela ljubljanska konferenca o mobilnosti prihodnosti?

Bila je super, zelo sem se zabaval, srečal sem ljudi, ki so izjemno bistri. Predvsem me veseli da so bili zbrani ljudje iz najrazličnejših področij in industrij, kar dokazuje potrebo po multidisciplinarnem pristopu. Konferenca ni gigantska, na njej ni na tisoče ljudi, temveč je zelo targetirana, z željo iskati rešitve pri razvoju in uporabi avtonomnih vozil. Za nekatere je bila konferenca pravi test realnosti, kako daleč smo še od takšne mobilnosti, pojavljale so se napovedi, da bo to čez 10, 20 ali celo 30 let. Tukaj smo lahko videli vprašanja in izzive z različnih področij, ki čakajo industrijo. Sam menim, da bo trajalo še kakih 10 do 15 let. Če začnemo danes.

andrej.leban@zurnal24.si

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.