Slovenija
65 ogledov

Iskani kot zlato

Med cestnimi deli v Poljanski dolini našli največji meteorit na Slovenskem. Kdaj je padel, ni znano.

EBay. Po ocenah astronomov na Zemljo na leto pade okoli 500 meteoritov različnih velikosti, le okoli pet pa jih odkrijejo. Da so meteoriti tržno blago, se zavedajo tudi v prirodoslovnem muzeju. Cene meteoritov na eBayu so od slabega evra za manjše in običajnejše pa do pol milijona evrov in več za meteorite redkejših oblik ter meteorite z izvorom na Luni ali Marsu, kar pomeni, da je gram redkega meteorita dražji od grama zlata. Naprodaj pa so celo orjaški meteoriti, težji od 40 kilogramov.

 

“Najdba meteorita je pomembna, saj je to material iz časa nastanka našega osončja. Gre za fosilni meteorit, ki ga ne moremo primerjati z mežakelskim ali avškim, a ni nič manj pomemben
,” je včeraj po razkritju najdbe meteorita med cestnimi deli pri Javorjah v Poljanski dolini povedal Miha Jeršek, kustos Prirodoslovnega muzeja Slovenije za mineralogijo. “Najdbe sicer še nismo videli, smo pa vabilo najditelju že poslali,” je dodal.

Našli so ga gradbinci
Kot smo včeraj poročali na portalu zurnal24.si, so meteorit, ki je bil zakopan okoli 70 centimetrov globoko, po informacijah raziskovalcev Miloša Milerja, Mateje Gosar in Jureta Atanackova z geološkega zavoda odkrili povsem po naključju. Gre za največjega med do zdaj znanimi meteoriti, ki so bili najdeni na območju Slovenije, saj je njegova masa skoraj pet kilogramov. Kdaj je meteorit, ki sicer spada med železove meteorite iz najštevilčnejše skupine (najpogostejših) oktaedritov, padel na Zemljo, ni znano. Glede na njegovo preperelost raziskovalci z geološkega zavoda sklepajo, da je bil na Zemlji dlje časa.

Za prednostni odkup
Podzakonski akti zaščite naravnih vrednot po Jerškovih besedah niso zadovoljivi, vendar je prvi korak narejen. V času najdbe meteorita, ki je aprila 2009 padel na Mežaklo, tovrstni predmeti še niso bili naravna vrednota. To se je lani s spremembo zakona spremenilo, vendar je ena izmed treh najdb mežakelskega meteorita končala v tujini. Kot je pojasnil Jeršek, ravnanje z njimi vsaka država regulira po svoje: “Prepovedati iskanje je nesmiselno, saj potem ne bi bilo najdb. Tuja najditelja tretjega kosa sta ravnala skladno s tedanjim zakonom; o najdbi sta obvestila muzej, ki je od njiju brezplačno dobil odlitek, original pa ostaja v tuji zbirki.

Jeršek meni, da bi morala država ob tovrstnih najdbah zagotoviti prednostni odkup, saj si glede na izkušnje najditelji predmetov želijo, da najdbe ostanejo v Sloveniji: “Vračilo predmetov, ki so legalno v tujih zbirkah, praktično ni možno, razen če obstaja obojestranski interes; pri nelegalnih je lažje, toda poglejte na primer, koliko egipčanskih predmetov je v zahodnih muzejih.”

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.