Slovenija
0 ogledov

Je Radan pomagal umreti še enemu bolniku?

Ivan Radan Planet TV
Preiskava kaže na še eno dvomljivo smrt bolnika Ivana Radana. Kriminalisti preiskujejo še 40 primerov smrti Radanovih pacientov.

Kriminalisti preiskujejo okoli 40 smrti, pod katere "se je podpisal" zdravnik Ivan Radan, je zapisal predsednik nadzorne komisije, ki je na UKC Ljubljana izvedla notranji nadzor, Jože Balažic. Strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker pa pravi, da tudi notranji nadzor nad drugim primerom smrti Radanovega bolnika kaže na "dvomljivo smrt".

Brez materialnih dokazov

Primer zdravnika Ivana Radana, ki naj bi konec preteklega leta na kliničnem oddelku za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo na nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana domnevno skrajšal življenje bolniku z odmerkom kalija, so obravnavali na seji odbora za zdravstvo DZ. Radana na seji ni bilo.

UKC je uvedel notranji strokovni nadzor, ki je pokazal, da je bolniku verjetno res skrajšal življenje z infuzijo kalija in morfija. A materialnih dokazov za to nimajo, saj je bil bolnik upepeljen, obdukcija pa ni bila opravljena.

"Dvomljiva" še druga smrt

Nato so v UKC Ljubljana sprožili še en izredni notranji nadzor nad primerom smrti bolnika iz januarja 2014, ki ga je prav tako zdravil Radan. Hojker je na današnji seji odbora dejal, da nadzor sicer še ni čisto končan, a "jasno kaže, da je bila ta smrt dvomljiva".

Hojker je v izjavi po seji odbora pojasnil, da je bil nadzor končan v sredo. Prvi izsledki pa kažejo, da postopki v zadnjih dnevih bolnikovega življenja "niso bili povsem v skladu z medicinsko etiko in doktrino". Ne ve pa, ali je Radan tudi pri bolniku v začetku januarja 2014 skrajšal življenje.

Več o notranjem nadzoru ni želel razkriti, saj da imajo vsi vpleteni še možnost odgovoriti na poročilo. Tako tudi ne ve, ali bodo na UKC odredili še kakšen izredni notranji nadzor nad primerom smrti bolnika, ki ga je zdravil Radan.

Žvan: Sem žrteno jagnje

Pri tem je opozoril, da bi tudi ta dogodek moral sprožiti alarm na omenjenem oddelku. Tako je prepričan v pravilnost odločitve, da so po dogodku razrešili predstojnico kliničnega oddelka Bojano Žvan in predstojnika intenzivnega oddelka nevrološke klinike Viktorja Šviglja.

Žvanova je sicer na seji odbora znova opozorila, da je bila v komunikaciji ob dogodku namerno izpuščena. Če bi se predpisanih pravil glede komunikacije držali, se to ne bi zgodilo, je dejala. Meni, da je bila v tem primeru grešni kozel.

A Hojker pravi, da ni pomembno, ali je Žvanova za dogodek "izvedela uro prej ali pozneje". "Vprašanje je, zakaj cel oddelek že eno leto čudno deluje, če ne prepozna takih dogodkov," je dodal.

Sicer pa Žvanova meni, da bi na podlagi tega primera lahko spremenili zakonodajo tako, da bi opravljali psiho-fizične preglede pri najzahtevnejših delovnih mestih v zdravstvu, kot je denimo delo v intenzivni terapiji.

Ministrstvo za dogodek zvedelo iz medijev

UKC Ljubljana bi moral, tako veleva zakon, ministrstvo za zdravje o izjemnih dogodkih obvestiti 48 ur po dogodku, vendar tega niso storili. Ministrstvo je tako, kot je pojasnila državna sekretarka  Nina Pirnat, za dogajanje zvedelo iz medijev in prve ukrepe uvedlo takoj naslednji dan.

Komentarjev 2
  • valerijakregar 17:58 12.marec 2015.

    sem že napisala, da je tip prepotreben psihičnega zdravljenja.pa licenco vzet.

  • Papaja Popi 15:59 12.marec 2015.

    Popolna banana republika, kjer izgleda, da vsakdo, kdor ima pet minut časa dela kar hoče in za to nikoli ne odgovarja.Takoj bi ga morali obsodit in zapret, da ne bo še koga umoril.Pa ne mi govorit, da to ...prikaži več ni delal zaradi materialnih koristi.