Direkciji za infrastrukturo je po številnih zapletih z lastniki zemljišč, po katerih bo tekla cesta, in s stranskimi udeleženci, ki so menili, da predvidena trasa obvoznice poteka preblizu njihovih objektov, vendarle – po 20. letih – uspelo pridobiti veljavno gradbeno dovoljenje za začetek prve faze gradnje prve etape južne obvoznice v Mariboru. Prva etapa bo potekala od zaključka zahodne obvoznice v krožišču na Lackovi do novega centra Unifit na Streliški. Pred le nekaj dnevi je država tudi sprejela državni prostorski načrt za drugo in tretjo etapo, s katerima se bo obvoznica enkrat v prihodnosti v bližini Bohove navezala na obstoječi avtocestni križ.
Mariborska južna obvoznica
Trasa prve etape južne obvoznice se bo začela v krožišču zahodne obvoznice z Lackovo, se tam usmerila proti jugovzhodu in večinoma potekala po trasi Radvanjskega potoka, ki ga bodo prestavili proti Pohorju, tako da bo predstavljal ločnico med naravnim in urbanim območjem. V nadaljevanju bo cesta, ki bo široka 19 metrov, potekala ob južnem robu objektov in zemljišč bivše Smreke in trgovskega centra Tuš, presekala Kurirsko pot, zaključila pa se bo s krožiščem podaljška Kardeljeve ceste. Pod krožiščem na Lackovi so za potrebe pešcev in kolesarjev predvideni štirje podhodi, za prehajanje v smeri proti Pohorju bodo štiri mostove zgradili tudi čez Radvanjski potok.
V drugi in tretji fazi bodo nato obvoznico gradili na južni strani Radvanjskega potoka, potem pa se bo za križanjem z Razvanjsko cesto pri dvorcu Betnava usmerila proti jugu in potekala v energetskem koridorju po poljih med Razvanjem in Tržaško cesto. Zatem se bo usmerila proti vzhodu, pri čemer bo med poslovno cono na severni strani in Bohovo na južni z viaduktom prečkala Tržaško, pod katero bi med trgovskim centrom Harvey Norman in gasilci v Bohovi zgradili veliko krožišče, podobno kot v Pesnici.
Do konca del lahko preteče še veliko časa
Gradnja obvoznice bi se tako lahko začela že v roku treh tednov. Za zdaj se bo sicer začela le gradnja prve faze, dolge zgolj 400 metrov, saj direkciji še vedno ni uspelo rešiti težav z lastniki nekaterih zemljišč na preostanku etape do Kardeljeve ceste. To je tudi razlog, da so gradnjo prve etape razdelili na dve fazi. "Če bo tempo z odkupi zemljišč, pridobivanjem gradbenega dovoljenja in razpisom za gradnjo podoben tudi za drugo in tretjo fazo, torej za preostalih 4,3 kilometra od Kardeljeve ceste do Bohove, enak, se bomo po v celoti zgrajeni južni obvoznici prvič peljali "že" okrog leta 2050," komentira novinar Igor Selan z Večera.
Izvajalec del za prvo etapo je bil izbran že pred slabima dvema letoma. 19,95 milijona evrov vredna dela bo izvajalo podjetje GIC gradnje v sodelovanju z IPI in Trgogradom. Večino denarja za gradnjo, 17,55 milijona evrov, bo prispevala država, preostanek, 2,4 milijona, pa mariborska občina. Ker je bila pogodba podpisana že pred časom, bo cena na koncu verjetno višja, a se bodo podražitve, tako direkcija, ugotavljale šele ob realizaciji projekta.
Mariborčani težko pričakujejo južno obvoznico
Južna obvoznica je za mesto izjemnega pomena, najbolj veseli pa je bodo verjetno stanovalci Ceste proletarskih brigad. Ta namreč zdaj v glavnem prevzema njeno vlogo in je na robu svojih zmogljivosti, okoliška stanovanjska območja pa so skrajno preobremenjena s hrupom.
Gradnja severne obvoznice še ni na vidiku
A samo južna obvoznica nikakor ne bo rešitev za težave mesta s prometom. Maribor nujno potrebuje celoten avtocestni obroč okrog mesta, torej tudi severno obvoznico, te pa ni še niti na vidiku. "Kljub pomembnemu premiku na južni obvoznici Mariborčani torej nimamo prav veliko razlogov za veselje, zastoji in kolone bodo še dolgo naš vsakdan," komentira Selan.
"Pri tem ni nepomembno, da gradnja klasične severne obvoznice, ki bi sprostila enormen promet na Mladinski in Maistrovi ter Razlagovi in Krekovi, zaradi vzpostavitve vodovarstvenega območja na parcelah v izteku Koroškega mostu ni več mogoča, alternativna rešitev, ki jo občina ponuja državi, gradnja predora pod mestnim središčem, pa slednji nikakor ne diši," piše Selan. Mariborska občina je sicer na ministrstvo za infrastrukturo že lani dostavila raziskavo, ki kaže, da je gradnja predora mogoča, a bo ministrstvo po napovedih dalo izdelati lastno raziskavo, ki naj bi pokazala, ali je predor smiselna rešitev ali pa so boljše kakšne druge.
20let?dvajset let? 20 let? Super hitro, bravo slovenija. Hvala za takšno brzino. 20 let? Noro.