Kmetje z vetom zahtevajo državna jamstva

Državni svet je izglasoval odložilni veto na zakon o jamstveni shemi, s katerim vlada uvaja državna jamstva za bančne kredite podjetjem. Svetniki od vlade zahtevajo, naj med upravičence do državnega poroštva za najemanje kreditov uvrsti tudi zadruge. Enako usodo je doživel tudi zakon o davku na dodano vrednost (DDV), s katerim se skrajšuje rok za vračilo preplačanega DDV-ja.

Izglasovanje odložilnega veta bo po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Helene Kamnar pomenilo vsaj dvomesečni zamik uveljavitve zakona. Svetnikom je predlagala, da bi težave kmetovalcev pri premagovanju krize obravnavali posebej, in sicer v okviru tretjega paketa protikriznih ukrepov, ki ga vlada že pripravlja. Vlada veta ni uvrstila na današanjo sejo.

Proti vetu je svetniške kolege pozivala tudi predstavnica delojemalcev Lidija Jerkič, "da ne bi imeli slabe vesti čez nekaj mesecev, ko bodo podjetja propadala". Veto je zahtevala interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev v državnem svetu. Predstavnik kmetov Peter Vrisk je izključitev posojil zadrugam iz jamstvene sheme označil za "protipravno, protiustavno in protievropsko".

Vlada je zakon o jamstveni shemi, ki ga je DZ sprejel 27. marca, pripravila v okviru drugega paketa ukrepov za blaženje posledic finančne in gospodarske krize. Država bo bankam v primeru kreditiranja podjetij pod določenimi pogoji ponudila državna jamstva v skupni višini 1,2 milijarde evrov.

Denar pripada podjetjem
Državni svetniki skrajšanje roka za vračilo DDV-ja sicer podpirajo, a nasprotujejo njegovi uveljavitvi šele s 1. januarjem 2010. S takšnim datumom uveljavitve sprejetih sprememb se je namen zakona popolnoma izničil, je ocenilo devet državnih svetnikov, ki so se podpisali pod zahtevo za izglasovanje odložilnega veta.

"Tako se ne dela v času krize," je predstavnike vlade opozoril prvopodpisani pod zahtevo Bogomir Vnučec. Če bi zakon začel veljati takoj, bi gospodarski subjekti lahko poslovali boljše in bi bila likvidnost večja, je dejal.

Kamnarjeva je menila, da ni prostora za zmanjševanje davčnih virov, ker bi s tem lahko resno ogrozili kredibilnost države, s previsokim javnofinančnim primanjkljajem pa tudi dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Člana interesne skupine delodajalcev Bojana Papiča Kamnarjeva ni prepričala. "Ne vidim zmanjšanja državnih virov," je dejal ter opozoril, da gre za denar gospodarstva."To je denar, ki pripada podjetjem, vprašanje je le, v kakšnem času jim ga bomo vrnili," je dejal.