Država gasi na vseh koncih, a v nekem trenutku bo požarov verjetno preveč.
Dovolj. A na argumentacijo države, da bi nam lahko bilo še huje, ne moremo pristati. Ogromno ljudi je že leta, in ne le v času zadnje krize, odrinjenih na rob družbe. So prekerni, oropani življenja, nevidni. Njihov bes se zrcali na ulicah med vstajami. Njihova jeza družbo sili k temeljnemu premisleku: bomo še naprej gasili manjše požare s tem ali onim projektom, ki reši nekaj ljudi, ali pa bomo začeli pogovor o tem, kako lahko sistem spremenimo v temeljih tako, da bo solidarnost na prvem mestu?
Komentar se nanaša na članek Denar leti v Pomurje, rezultata ni.