Slovenija > Komentarji in kolumne
6177 ogledov

Še nekaj tednov zdržimo, pa bo. Upajmo.

Osnovna šola Profimedia
Vsi si želimo, da bi se to šolsko leto končalo, ker imamo občutek, da smo del eksperimenta, za katerega ne vemo, v katero smer se bo odpeljal in ali se bodo znali pristojni iz tega kaj naučiti.

Barbara Perko | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Ko sem drugošolcu povedala, da bo moral spet v šolske klopi, nad povedanim ni bil navdušen, raje bi bil doma. Ja, pogreša sošolce, a zdaj ima, kot pravi, več prostega časa. Z vrnitvijo v šolske klopi se vrača vstajanje ob točno določeni uri, urnik, sedenje v klopi. V bistvu se ne zaveda, kaj točno ga čaka, saj bo dogajanje v šoli moralo, če se bodo v šoli želeli držati higienskih priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje, biti drugačno. Čeprav ga pripravljam na to, kaj vse se bo spremenilo oziroma bo moralo biti drugače, se mi zdi, da ga težko pripravim na to, kar se bo zgodilo v ponedeljek.

Ponedeljka se bojim. Zakaj? Ker ne vem, ali bo drugošolec zadovoljen z mojo obrazložitvijo, zakaj njegovemu starejšemu bratu ni treba v šolo. Seveda še vedno obstaja možnost, da bo to novo normalnost videl drugače in da mu bo mogoče celo všeč, a veliko bolj verjetno je, da bom morala do konca šolskega leta poslušati vprašanje: "Zakaj pa njemu ni treba v šolo? Jaz bi tudi bil doma."

To se gotovo sprašuje tudi marsikateri starš. Vprašanje je, ali odgovor na to poznajo tudi vsi tisti, ki so sprejeli to odločitev. Ja, stroka pravi, da je treba stvari delati postopno in da je treba šole odpirati postopno. Razumem. Malo manj razumem to odločitev v luči napovedanega odpiranja meja, še posebej, ker se je prav stroka tista, ki je ob takih napovedih zaskrbljena in očitno te odločitve ni podprla.

Godrnjanje zaradi odločitve nam ne bo pomagalo. Priznajmo si, na šolanje na daljavo smo se privadili tako otroci kot starši. Če smo se prva dva tedna lovili mi, učitelji, če so se pojavljale težave s tehnologijo, smo si potem ustvarili neki nov red. Na neki način je postalo tudi udobno. Ni več toliko hitenja, privoščimo si lahko kup prilagoditev, otroci pa pouka kot takega ne pogrešajo v taki meri kot družbe sošolcev.

Šolanje na daljavo ne more biti enakovredno pouku v šoli, saj je veliko odvisno od tega, koliko motivacije ima učenec in koliko pri šolanju sodelujejo starši. Težko je oceniti, koliko so se med šolanjem na daljavo naučili, ker je od otroka do otroka odvisno, koliko truda in energije je vložil v to. Poleg tega je doma odpadlo kup ponavljanja in utrjevanja, ki ga opravijo v šoli. Ne moremo se tako povsem otresti občutka, da je nastala neka vrzel v znanju, ki jo bodo nekateri hitro zapolnili, pri drugih bo trajalo dlje.  

Tako kot ne moremo vedeti, kaj vse nosi s sabo novi koronavirus, ne moremo vedeti, kakšne posledice bodo čutili učenci in dijaki. To bo pokazal čas. Lahko pa iz teh izkušenj, ki smo jih pridobili, poskušamo oblikovati sistem, ki bo poskrbel za vse.

Ne čakajte na zadnji dan!

Zdržati moramo še naslednjih nekaj tednov in se pripraviti na jesen. In tu se naša pričakovanja povečajo. Ministrstvo in drugi pristojni morajo poletne počitnice izkoristiti in se na jesen dobro pripraviti. Od epidemiološke slike bo odvisno, kako se bo naslednje šolsko leto odvilo. Pripraviti je treba vse možne scenarije in jih natančno razdelati. Pripraviti se je treba na možnost vnovičnega zaprtja šol, na različne možnosti, če se v šole ne bodo vračali vsi, če se bo pouk izvajal delno v šoli, delno na daljavo. Treba je prisluhniti vsem, ki so v praksi doživljali letošnje šolsko leto in ohraniti, kar je delovalo, ostalo pa pozabiti.

Vse to morajo na ministrstvu doreči, preden se novo šolsko leto začne. In to ne en dan prej. Vsi vpleteni bi morali vsaj 14 dni prej vedeti, kakšni so možni scenariji in kakšne prilagoditve bi takšni scenariji zahtevali od vseh, tako otrok, staršev kot učiteljev. Jasno komuniciranje, natančna navodila in pravočasno obveščanje so ključni, da se izognemo nejevolji vpletenih. Ljudje lažje razumejo in sprejmejo spremembe, če so o njih obveščeni. Tudi odgovor, da nečesa še ne vemo in da preigravamo take in take možnosti, je boljši od plastičnega odgovora: "Boste pravočasno obveščeni". Jeseni izgovora, da na neke nove razmere nismo pripravljeni, enostavno ne sme biti. Čas je, da tudi pristojni na ministrstvu in zavodu za šolstvo dokažejo, da so se sposobni iz izkušenj nekaj naučiti. 

dezurni@zurnal24.si

 

Komentarjev 3
  • zlatkozakladko 15:51 17.maj 2020.

    Ja bogi sončki, k bodo mogli spet v šolo...

  • omas67 11:21 17.maj 2020.

    tudi jaz se bojim vsakega ponedeljka, mi gre kar na bruhanje, ko pomislim na nekatere debile iz službe....in kaj potem. kakšno je sporočilo te objave?

  • vzev 11:17 17.maj 2020.

    V šolo bi morali poslati vse učence. Prav tako pa odpraviti vse te neumne ukrepe. Papir prenese marsikaj, v resnici pa bo popolnoma drugače. Če kdo misli, da se učenci ne bodo družili, pač živi v lastnem svetu.