Konec evolucije

Če verjamemo filozofom vse tja od Platona naprej, ugotovimo, da človeška rasa počasi nazaduje, tako moralno kot socialno in tudi biološko. Najmanj, kar lahko stori znanost v tem primeru, je potrditev te teze na biološkem področju.

Glede na to, da vemo, kako deluje evolucija, lahko predvidimo, kam se bo razvijala naprej, pišejo v britanskem Telegraphu. Evolucija po Darwinu pomeni "dedovanje s spremembo" oziroma genetika plus čas. To je proces, ki omogoča razlike v samih genih in tudi razlike prek naravne selekcije.

Dednost
Izolacija pripomore k okrepitvi razlik in pomeni, da imamo na koncu, skozi tisočletja, Slovenci in Bušmani istega prednika, česar na prvi pogled ne bi nikoli trdili. Človeška raznolikost je na drugi strani tako velika, da ni enega spermija ali jajčeca na svetu, ki bi bil enak drugemu.

Vzrok za to so dedne napake oziroma mutacije, ki se vseskozi dogajajo v človeku. Spermiji so na primer tako pri 28-letnem očetu 300-krat deljeni, medtem ko so pri 60-letnem ti deljeni že več tisočkrat. Iz tega sledi, da se stopnja možnosti mutacije pri starejšem očetu močno poveča v primerjavi z mlajšim. Da bi lahko napovedali prihodnost, moramo tako vedeti le, koliko bodo naslednji očetje stari. To pomeni, da več ko bo mlajših očetov, manj mutacij se bo preneslo na naslednje rodove in manj bo možnosti za evolucijo.

Naravna selekcija
Tu ima evolucija dve poglavji. Večina ljudi gre skozi prvega, ki pomeni samoohranitev posameznika, dokler ne odraste.

Težje poglavje je drugo, ki pomeni reprodukcijo oziroma ohranitev vrste. Gledano tehnično, imajo v tem primeru  moški neprimerno več potomcev kot ženske. Tako nekatere družbe še danes živijo s tem biološkim dejstvom, kar pomeni, da imajo nekateri moški tudi več kot 50 potomcev. To lahko za marsikaterega potomca predstavlja problem, da bo ostal vse življenje sam brez partnerja in s tem brez potomstva. Okoli njega namreč živi veliko ljudi, s katerimi si deli isti kromosom Y, znamenje moškega potomca, kar pomeni, da sodijo k istemu predniku in se zato niso zmožni reproducirati brez dodatnega tveganja.

Pomembno za evolucijo je tudi, da preživi najmočnejši gen. Tako naj bi se dogajalo vso zgodovino. Vendar sta si danes šibak in močan gen bližje kot kadarkoli prej, iz česar sledi, da med potomci obstaja ogromna nesorazmernost med najboljšimi in  ostalimi.

Pet stoletij nazaj je imel tako zgornji sloj prebivalstva dvakrat več otrok kot nižji kmečki stan, medtem ko je danes ravno obratno. Razlike med stopnjo smrtnosti in spolno uspešnostjo lahko združimo v enotno sliko. Če gledamo globalno, vidimo, da ta v smeri nazaduje.

Indijska kultura tako na primer sega od gorskih plemenskih skupnosti pa vse tja do bogatega meščanstva, podobno kot je bilo nekoč v srednjeveški Evropi. V naravni
selekciji je srednji razred izgubil že devet desetin moči v primerjavi z revnim slojem.

Izolacija
Po Darwinovi teoriji je tretji gradnik evolucije izolacija. Ljudje smo desettisočkat bolj razširjeni kot katerikoli drug sesalec. Brez razvoja moderne tehnologije bi nas bilo vsega skupaj le pol milijona. Živimo v stalnem pogonu. Noben moški ali ženska ni več "osamljeni otok", sploh pa ne v svetu, ki postaja en sam genetski kontinent.

Včasih so ljudje živeli v bližini svojega rojstnega kraja in tako je lahko prišlo do lastne identitete določenega prebivalstva. Danes se z razvojem prometa razdalje v svetu manjšajo, s tem pa tudi razlike v populaciji.

Biološke meje se povsod rušijo. Povprečnost tako slabi moč evolucije. Vse več je partnerjev, ki izvirajo iz različnih etničnih skupin. Ljudje si izbirajo partnerje vedno bolj glede na doseženo izobrazbo, medtem ko barva kože ali etnično poreklo nista več nikakršni oviri.

Človek bo tako počasi postal veliko bolj unikaten, kot je bil v preteklosti. Zdravstvo, nadzor rojstev ter želja po obvladovanju življenja posameznika naposled vodijo v razmislek, kakšen bo pomen evolucije v prihodnosti.