KPK se je opremila za 17 tisoč evrov

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je dobro leto zatem, ko je njeno vodenje prevzel trenutni minister za pravosodje Goran Klemenčič, poslovala sporno oziroma kršila številna pravila in zakonodajo. Revizorji računskega sodišča (RS) so, po naših informacijah, med drugim odkrili domnevno neutemeljeno trošenje proračunskih sredstev pri obnovi poslovnih prostorov KPK v letu 2011.

"KPK je izvajalcu del plačala dodatna dela v višini 11 tisoč evrov, ki niso bila predvidena v pogodbi. Preureditev poslovnih prostorov ni bila načrtovana v finančnem načrtu KPK in sklepu o potrditvi investicijske dokumentacije. S programom ravnanja s stvarnim premoženjem KPK prav tako ni načrtovala sklenitve najemne pogodbe v letu 2009 in nabave premičnega premoženja v skupni vrednosti 17 tisoč evrov v letu 2011, kar ni v skladu z zakonom, ki določa izvrševanje proračuna. Ker KPK ni razpolaga z vsemi potrebnimi podatki in dokumenti o površini stavbe, v kateri se nahajajo njeni poslovni prostori, ni bilo mogoče potrditi, da je stroške upravnika in obratovalne stroške plačevala v ustrezni višini, " med drugim izhaja iz porevizijskega poročila, ki so ga revizorji izdali pred dnevi.

Pregledali so namreč poslovanje 14 nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikov v letu 2011, med drugim KPK in pri tem odkrili kršitve več različnih predpisov, med drugim zakonov o delovnih razmerjih, o javnih uslužbencih, o javnih financah ter javnih naročilih in javnem naročanju.

Mimo javnega naročila tudi do elektrike

Napačno pa se je, po oceni revizorjev, lotila tudi sklepanja pogodbe o dobavi električne energije. "KPK ni pravilno ocenila vrednosti javnega naročila in je sklenila neposredno pogodbo o dobavi električne energije, s čimer se je izognila oddaji javnega naročila po enem izmed zakonsko določenih postopkov," še izhaja iz ugotovitev revizorjev.

Vsaj eno od gradbenih del naj bi KPK preplačala. "V enem primeru je za izvedene storitve plačala več kakor je bila določena pogodbena vrednost, v enem primeru pa je plačala tudi storitve, ki jih pogodba ni predvidevala," dodajajo na RS.

Niso poskrbeli, da res ne bo korupcije

Obenem pa revizorji tedaj odgovornim na KPK očitajo, da niso ustrezno poskrbeli zato, da bi najem obnovitvenih del izvedli resnično povsem transparentno in pošteno.

"V enem primeru pogodba, ki jo je sklenila KPK, ni vsebovala protikorucijske klavzule," ugotavljajo.

Zaposlovali po nepravih pravilih

KPK pa pravilih ni upoštevala niti pri zaposlovanju. "Sklenila je več avtorskih in podjemnih pogodb, na podlagi katerih je leta 2011 izplačevala honorarje. Navedene pogodbe z dvema izvajalcema pa so imele elemente delovnega razmerja, kar ni v skladu z zakonom o delovnih razmerjih. Pogodb civilnega prava v takšnih primerih namreč ni dopustno sklepati," poudarja RS.

Novega sodelavca pa so iskali tudi z javnim natečajem za zasedbo delovnega mesta, v katerem pa KPK ni ustrezno navedla vseh zahtevanih pogojev za zasedbo delovnega mesta.

Napake pri obračunavanju plač

Dvakrat se je KPK napačno lotila tudi odpravljanja plačnih nesorazmerij svojim zaposlenim. "V dveh primerih je KPK nepravilno odpravljala nesorazmerje v osnovni plači, v enem primeru pa ni pravilno določila plačnega razreda javni uslužbenki, saj ni upoštevala že doseženih napredovanj," še naštevajo revizorji RS.

Računsko sodišče je od KPK, zaradi vseh teh ugotovljenih napak in kršitev zahtevalo naj se lotijo sprememb internih aktov in izvedejo vse potrebne ukrepe, da bi odpravili te nepravilnosti, zlasti pa preprečili, da v bodoče do takšnih nepravilnosti ne bi več prihajalo. "RS je zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov na področju obračunavanja obratovalnih stroškov za poslovne prostore."

KPK je v predpisanem roku, v 90 dneh, sredi poletja posredovalo zahtevano odzivno poročilo in v njem po naših informacijah opredelilo konkretne ukrepe.