Slovenija
167 ogledov

"Kultura naroda je plod vseh nas"

Branje poezije na Prešernovem trgu v Ljubljani.
1/8
Anže Petkovšek
"Za visoko raven kulture je treba le nekaj širokosrčnosti in dobre volje," je prepričan predsednik Pahor. Danes številne prireditve ob kulturnem prazniku.

"Danes je praznik, ki ga Slovenci kot kulturni dan praznujemo že 70 let. Tudi s tem izražamo ponos, da nas je kot narod oblikovala kultura. Zavedanje tega nas preveva še posebej ob kulturnem prazniku, a sam letos o njem razmišljam še nekoliko drugače. Kultura naroda ni le plod naših odličnih ustvarjalcev. Je tudi plod vseh nas. Vznika iz dejanj in besed vsakogar od nas: iz odprtosti duha in srca, iz sposobnosti prisluhniti drugim in jih slišati, iz sposobnosti voditi kulturen dialog. Govorim o kulturi našega vsakdana. Za visoko raven te kulture je potrebno le nekaj širokosrčnosti in dobre volje. Prepričan sem, da ju premoremo dovolj. S to mislijo ob Prešernovem dnevu čestitam vsem državljankam in državljanom. Srečno," je ob današnjem kulturnem prazniku povedal predsednik države Borut Pahor.

V Vrbi osrednja slovesnost

Prešernov dan je že zjutraj zaznamoval pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica, ki je spomnil na 170. obletnico nastanka Prešernove Zdravljice. Pohoda se je letos zaradi vremena in naravne ujme udeležilo manj ljudi kot običajno.

"V času, ko je bitka za našo nacionalno državo že izbojevana, sedanjost pa na nas predvsem v obliki gospodarske krize naslavlja nove težave, je pomembno poskrbeti predvsem za to, da naše spoštovanje kulture in umetnosti ne ostane na zgolj deklarativni ravni," je na osrednji slovesnosti v Vrbi dejal minister za kulturo Uroš Grilc.

Poudaril je, da "kultura ni nekakšen modni dodatek, ki se mu lahko zlahka odrečemo, temveč gonilna sila človekovega razvoja, ki s svojim prispevkom spreminja našo družbeno resničnosti in ki jo moramo pdopreti, če si želimo sprememb". Kultura je odigrala ključno vlogo v marsikaterem zgodovinskem trenutku slovenskega naroda, zato je Grilc prepričan, da bo tudi v obdobju, ki prihaja, ključna nosilka ekonomskih in družbenih sprememb.

"Ostati moramo socialna družba, ki vsem omogoča enake pravice"

Staro mestno jedro Kranj se je s podobo, glasbo, plesom in kulinariko vrnilo v 19. stoletje, v čas življenja in ustvarjanja pesnika Franceta Prešerna. Tradicionalni, že 12. Prešernov smenj je tokrat odprla predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je v nagovoru poudarila nekatere aktualne Prešernove misli ter opozorila na pomen kulture.

"Čeprav je bil v življenju marsikdaj globoko razočaran, France Prešeren pooseblja čut za pravičnost, miroljubnost, strpnost, predvsem pa ljubezen do slovenskega naroda," je poudarila Bratuškova in dodala, da se moramo prav teh vrednot spomniti tudi danes, pa naj bo to z recitacijami del velikih književnikov ali z dobrimi deli ljudi, ki dobro v srcu mislijo.

Bratuškova je spomnila, da razmere, v katerih je ustvarjal Prešeren, niso bile enostavne. "Njegove pesnitve pričajo o močni razslojenosti takratne družbe. Prav to pa naj nam bo v opomin in nas naj utrdi v prepričanju, da moramo ostati socialna družba, v kateri so in bodo vsem omogočene enake pravice in enake možnosti," je poudarila.

Kot je zagotovila, se je temu cilju zavezala tudi njena vlada. Ob tem pa si je še zaželela, kot je zapisal že Prešeren: "De bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije, in spet zedinil rod Slovenšne cele!" Premierka se je zahvalila tudi vsem kulturnikom, ki vsak na svoj način prispevajo kamenček v kulturni mozaik naroda.

Slabši obisk, kot so pričakovali

V Kranju, kjer je Prešeren pokopan, nostalgijo iz Prešernovih časov tudi letos na kulturni praznik obujajo s kulturnim programom, festivalom lajnarjev, predstavitvijo oblačil iz 19. stoletja, vožnjo s kočijami, ponudbo domače obrti na več kot 100 stojnicah, sejmom starin in tradicionalnimi recitacijami Prešernovih pesmi. Obiskovalci lahko natisnejo cenzurirano Zdravljico, si ogledajo predstavitev starih obrti in poizkusijo jedi, ob katerih so uživali tudi v času Prešerna.

V Zavodu za turizem Kranj, ki organizira Prešernov smenj, so pričakovali okrog 20.000 obiskovalcev, toda zaradi slabega vremena bi bil lahko obisk nekoliko slabši. Navkljub dežju so sicer že dopoldne ulice kranjskega mestnega jedra preplavili številni obiskovalci.

Pred spomnikom prebiranje poezije

Pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani je opoldne potekal tradicionalni recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Nastopili so igralke in igralci iz vseh slovenskih poklicnih gledališč, samostojni ustvarjalci na področju kulture in študentje dramske igre na AGRFT. Zdravljico je interpretiral igralec Aleš Valič.

Včeraj podelili Prešernove nagrade

Na Prešernov dan, ki je dela prost, po vsej Sloveniji, v tujini in zamejstvu pripravijo razstave, koncerte in druge dogodke. Na proslavi večer pred praznikom pa razglasijo dobitnike Prešernovih nagrad. Nagradi za življenjsko delo sta letos prejela akademik Pavle Merku in pisatelj Vladimir Kavčič. Nagrade Prešernovega sklada so dobili pesnik Vladimir Kos, akademska slikarka in ilustratorka Alenka Sottler, gledališki režiser Jernej Lorenci, režiser Jože Možina, Slovenski tolkalni projekt SToP in igralka Vesna Pernarčič.

Komentarjev 2
  • anze40 15:17 08.februar 2014.

    Za Prešerna 100% velja, da naj ne gledamo kaj je delal, ampak naj ga poslušamo, kar je rekel.Pa še to, kar ni kosmatega rekel.

  • Avatar čavez
    čavez 14:29 08.februar 2014.

    A niso bili teli eni zapitki.