Slovenija
2 ogledov

LB: Arhar in Rogić po srečanju optimistična

France Arhar, Banka Slovenije Anže Petkovšek
Na Otočcu sta se prvič sestala finančna strokovnjaka France Arhar in Zdravko Rogić, ki sta ju slovenska in hrvaška vlada imenovali za proučitev in iskanje rešitve problematike Ljubljanske banke (LB) na Hrvaškem.

Arhar in Rogić sta na pogovorih na Otočcu pregledala dogajanje na tem področju po osamosvojitvi obeh držav. Kot je povedal Arhar, bosta naredila "inventuro" in se znova srečala v 14 dneh.

Rogić je izrazil upanje, da bosta po temeljiti inventuri glede na svoje izkušnje in znanje lahko ponudila izhod iz "dolgotrajnega pat položaja" in stranema ponudila novo evropsko prihodnost.

Zapleteno vprašanje

Arhar in Rogić sta na novinarski konferenci po prvem srečanju še izrazila pričakovanje, da bosta našla rešitev, zadovoljivo za obe strani, ter jo predložila obema vladama. Ob tem sta poudarila, da gre za zelo zapleteno vprašanje, ki odnose med Ljubljano in Zagrebom obremenjuje že več kot 20 let.

Strokovnjaka, ki sta glede različnih vprašanj sodelovala že prej, tudi v nekdanji skupni državi SFRJ, pričakujeta, da bosta predlog rešitve obema vladama predložila v najkrajšem možnem času. Kdaj, nista želela napovedovati. Arharju se sicer mandat izteče konec leta, medtem ko Rogićev mandat ni omejen.

Rogić je dejal, da je zelo optimističen, tudi zato, ker sta oba pokazala voljo najti rešitev, ki bo ustrezala obema stranema.

Pojasnila sta, da sta danes skušala narediti retrospektivo dogodkov, ki jih sicer dobro poznata. Omenila sta tudi ukrepe in predpise, ki so bili sprejeti, dotaknila sta se tudi dunajske pogodbe in pogajanj v Baslu, na katerih ni prišlo do dogovora.

"Zavedava se svoje odgovornosti in predvsem časa," je dejal Arhar. Kot je dodal, je "minilo 21 let nezadovoljstva, ne le na ravni držav, temveč tudi posameznikov".

Kolaps zaradi vprašanja deviz

Arhar je spomnil, da ne smemo pozabiti, da je Jugoslavija leta 1983 prišla v kolaps prav zaradi vprašanja deviz. "Naš interes je, da se na eni strani pokaže vloga pravne države," je poudaril.

Rogić pa je pojasnil, da v zvezi z vprašanjem LB obstajajo terjatve in dolgovi. Hrvaška po njegovem zahteva, da se priznajo obveze, ki jih ima matična banka do podružnice. Mislim, da je napočil trenutek, da s tem končamo. Se je pa strinjal z Arharjem, da mora pravna država delovati. Najpomembnejši pa sta po njegovih besedah želja in volja, da se zadeva reši.

Arhar je dodal, da gre na eni strani za zasebnopravna razmerja, na drugi strani pa je dejstvo, da nove države na območju nekdanje Jugoslavije niso nastale na podlagi konsenza, v skupni državi pa smo imeli enoten devizni zakon.

Devizna zakonodaja je po mednarodnem privatnem pravu del t. i. obvezne zakonodaje. Če je subjekt mednarodnega javnega prava nastal brez konsenza, je logično, da je prišlo do "kratkih stikov". Če bi bilo med novimi državami soglasje, bi rešitev našli že v dunajskem sporazumu, je poudaril Arhar.

"Vsa ta dejstva moramo imeti pred očmi," je še opozoril in izrazil prepričanje, da gre za vprašanje nasledstva. Dejal je še, da drugi od nas pričakujejo, da bo to vprašanje razrešeno in da bo to del zgodovine.

Le konec zgodbe o dolgovih?

"Tedanja premiera Borut Pahor in Jadranka Kosor sta se leta 2010 dogovorila, da se to vprašanje rešuje na multilateralni ravni. Upam, da je možno tudi to," pa je dejal Rogić. Dodal je, da za varčevalce ni vprašanje nasledstva, kdo jim bo vrnil denar.

Kritje deviznih vlog pa je bilo vprašanje jamstva skupne države. In zdaj je vprašanje, kako se bo to jamstvo razdelilo, je pojasnil hrvaški strokovnjak.

Po njegovem mnenju je bila največji problem podružnica LB v Zagrebu. "Zdaj bova skušala končati zgodbo o dolgovih," je dejal Rogić.

Arhar pa je povedal, da državljani niso mogli vplivati na zasebnopravni odnos in to, kar se je dogajalo na ravni držav. Poudaril je še, da ta primer ni osamljen v svetu in da so podobne primere že analizirali.

Rogić je v odgovoru na novinarsko vprašanje tudi menil, da je treba ločiti vprašanje LB od vprašanja slovenske ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.