Slovenija
122285 ogledov

Le vprašanje časa je, kdaj se bo ta nevarna žival pojavila pri nas

travnik Profimedia
V državah, kjer se je pojavil, azijski sršen povzroča gospodarsko škodo v čebelarstvu, vinogradništvu, sadjarstvu in kmetijstvu na splošno.

Čebelarska zveza Slovenije (ČŽS) si v zadnjih mesecih aktivno prizadeva, da bi bili v Sloveniji na prihod azijskega sršena dobro pripravljeni, so sporočili. Sklicali so sestanek inštitucij s tega področja (ČZS, KIS, VF NVI, NIB, GIS), k pisanju v reviji Slovenski čebelar so povabili avtorje člankov na to temo, v marcu pa so na strokovni del čebelarskega sejma ApiSlovenija povabili Stefana Fenuccija, poklicnega čebelarja in po njihovi oceni najboljšega poznavalca trenutne situacije glede azijskega sršena v Italiji.

"Pobudo za ureditev tega področja in sprejem protokola ukrepov odziva ob pojavu azijskega sršena smo že v začetku leta naslovili na pristojna ministrstva, trenutno pa smo v navezi z Zavodom RS za varstvo narave glede priprave načrta odziva ob pojavu azijskega sršena v Sloveniji," so pojasnili.

Kakšen je azijski sršen? 

Gre za vrsto, ki izvira iz tropskih in subtropskih predelov jugovzhodne Azije. Že po izgledu je drugačen od evropskega, pa tudi od orientalskega sršena. Dolg je od 20 do 30 milimetrov, kar pomeni, da je manjši od evropskega sršena.

"Oprsje azijskega sršena je črno do temno rjave barve, obročki zadka so črni z ozkimi rumeno oranžnimi obrobami, četrti pa je skoraj popolnoma rumeno oranžne barve, kar ga značilno loči od evropskega sršena, ki ima zadek predvsem rumene barve. Noge azijskega sršena so v zgornji polovici črne v spodnji pa rumene barve," ga opišejo slovenski čebelarji.

Azijski sršen | Avtor: Profimedia Profimedia
Kot pojasnjujejo, so tudi njegova gnezda drugačna od gnezd evropskega sršena. "Kljub temu da obe vrsti gradita gnezda iz celuloze, so gnezda azijskega sršena večja, jajčaste oblike, praviloma se nahajajo visoko v drevesnih krošnjah ali na drugih visokih lokacijah. V premeru merijo okrog 50 centimetrov (lahko tudi do enega metra) in se od gnezd evropskih sršenov ločijo tudi po mestu vhoda. Gnezda azijskega sršena imajo vhod praviloma ob strani, gnezda evropskega sršena pa na dnu. V gnezdih azijskega sršena se v sezoni povprečno razvije okrog 6000 sršenov, katerih je največ jeseni, ko se v gnezdih razvijejo nove matice (med 200 in 500, lahko pa tudi več), ki prezimijo in spomladi vzpostavijo novo gnezdo," dodajajo na ČZS.

Intenzivno in učinkovito pleni čebele

Zakaj pa je tako problematičen? "Azijski sršen ima podobno kot ostale tujerodne vrste velik vpliv na ekosisteme, v katerih se pojavi. Glede na veliko število osebkov znotraj enega gnezda je potreba po hrani za vzdrževanje le tega velika. Primarna hrana azijskega sršena so druge vrste žuželk, najpogosteje pa v okolici svojih gnezd pleni medonosne čebele, pogosto pa tudi druge opraševalce," pravijo na Čebelarski zvezi Slovenije.

Čebele delavke pleni v letu pred čebeljimi panji, v skupinah, zaradi česar je negativen vpliv na čebelje družine še toliko večji, "obenem pa čebele ob veliki prisotnosti azijskih sršenov v okolici iz panjev niti ne izletavajo več".

Tako ostanejo brez vode in hrane.

Azijski sršen | Avtor: Profimedia Profimedia
"Prihod azijskega sršena bi imel tako negativen vpliv na število in stanje opraševalcev, posledično pa tudi na opraševalni servis in biodiverziteto. Azijski sršen negativno vpliva tudi na domorodno populacijo evropskega sršena - pri čemer ne gre za plenjenje, pač pa za potegovanje za iste vire hrane in prostora. V državah, kjer se je pojavil, azijski sršen povzroča gospodarsko škodo v čebelarstvu, vinogradništvu, sadjarstvu in kmetijstvu na splošno," posledice opisujejo na ČZS.

Poudarjajo, da zato nikakor ne smemo načrtno odstranjevati kar vseh sršenov po vrsti, saj je evropski sršen za razliko od azijskega "pomemben del naše narave in procesov v njej, saj uravnava število žuželk, tudi nekaterih škodljivcev v kmetijstvu", medtem ko je škoda, ki jo povzroči v čebelarstvu, manjša od njegovih koristi v okolju.

"Opažanja iz drugih držav kažejo tudi na to, da se ob šibkih populacijah domorodnega evropskega sršena tujerodni azijski sršen še lažje in hitreje širi."

V Sloveniji ga še ni, je pa blizu

Azijski sršen je bil v Evropi prvič opažen leta 2004 v Franciji, od tam pa se je hitro širil. Prisoten je že v več evropskih državah, v Franciji, Španiji, Združenem kraljestvu, na Nizozemskem, v Belgiji, Italiji in Nemčiji, lani so ga opazili tudi na Madžarskem in na Češkem.

Nedolgo nazaj, 9. aprila letos, so ga v Salzburgu opazili še Avstrijci. "Kot poročajo, gre po vsej verjetnosti - glede na trenutna predvidevanja - za osamljen primer pojava te invazivne vrste v državi. Domnevno gre za matico, ki glede na zgodnje obdobje leta še ni vzpostavila gnezda," pravijo na ČZS.

Če boste v Sloveniji opazili azijskega sršena, na ČZS pozivajo, da to sporočite v sistem Invazivke.

dezurni@styria-media.si
 

Komentarjev 19
  • miran29 21:30 18.maj 2024.

    no spet en židovski zastraševalni članek....sicer so židje tud trtno uš spustili, da so vinogradniki bili primoran opustiti vinogradništvo in se odselit v Ameriko, kjer so jim židje obljubili med in mleko...in razselili belce in uničili kohezivnost Evrope...posledice so danes lepo vidne...

  • Avatar Zoran
    StarMačk 18:59 18.maj 2024.

    Glede na to, da azijski sršen spada med strupene žuželke spet en butast naslov, ki so ga sposobni sproducirati žurnalovci! Naslednjič pričakujem najavo o živali tudi v prispevku, ki bo obravnaval kakšno znano osebo, glede na to, da tudi človek ...prikaži več v biološkem smislu sodi med živali...

  • Kmodri_ 15:51 18.maj 2024.

    Bo Šarac napotil specialne vojaške enote za boj proti sršenom! Bo vojska vsaj koristna...