Ob božiču, drugem največjem krščanskem prazniku za veliko nočjo, so po vsem svetu potekale svete maše. Opolnoči jo je v baziliki sv. Petra v Vatikanu daroval papež Benedikt XVI., še pred začetkom maše pa so na Trgu sv. Petra poleg 33-metrskega božičnega drevesa odkrili jaslice, ki so jih začeli postavljati že novembra. Osrednje božične slovesnosti v središču krščanstva se je po pričakovanju Vatikana udeležilo več deset tisoč vernikov in turistov.
Praznovali so tudi v Betlehemu, mestecu, kjer se je po evangelijskem izročilu rodil Jezus. Osrednje slovesnosti so potekale v tamkajšnji baziliki Jezusovega rojstva.
Božično drevo v igrače |
|
Božično drevo iz Vatikana, ki je s 33 metri največje doslej, bodo po koncu praznovanj predelali v igrače za otroke. |
Slovesno je bilo tudi po Sloveniji. Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je polnočno mašo daroval v stolnici sv. Nikolaja. V svojem nagovoru je dejal, da je vsebina praznika povezana s skrivnostjo Božjega učlovečnenja. "Na božič nam je dano veselje in upanje, da se je z Jezusovim vstopom v zgodovino Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka," je dejal Uran. "Vsi iščemo resnico. Iščemo smisel vsega, kar doživljamo, kar se dogaja na svetu, kar bo v prihodnosti. Tudi naše osebne stiske in strah, rastoča gospodarska kriza in podnebne spremembe imajo svoje sporočilo. Vsakemu posebej bi rad to noč oznanil veselo novico, veliko veselje in upanje: Kako dober in usmiljen je Gospod do vseh, do tebe in mene."
Pomožni škof Anton Jamnik je mašp daroval v kapeli Marije Snežne na Veliki Planini, ki v osrčje Kamniških Alp že tradicionalno privablja stotine vernikov. Mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger je maš vodil v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika. Preostali škofje so maševali po drugih središčih slovenskih škofij, slovesno je bilo tudi drugod po slovenskih župnijah.
Ob praznovanju božiča je v ospredju družina, predvsem zadnja leta je to tudi čas za obdarovanja. Časa za nakup daril pa ni bilo dosti, saj so se danes trgovine zaprle prej kot običajno.
Pravoslavni verniki zaradi zamika med gregorijanskim in julijanskim koledarjem božič praznujejo 7. januarja.
Božič |
|
Praznovanje božiča se v koledarskem smislu naslanja na poganske praznike ob zimskem solsticiju. Najstarejše znano praznovanje božiča datira v leto 354. |
Kristus prihaja v svet, kjer je mnogo žalostnih, bolnih, trpečih, v svet, ki nujno potrebuje novi etos in novo, pravičnejšo ureditev. Tu nas čaka veliko izzivov, ki jih bomo zmogli, če bomo eden drugemu zavetje v viharjih, je v letošnji božični poslanici poudaril škof Evangeličanske cerkve Geza Erniša.
Veliko dela nas čaka v izzivu, da "lačnega nasitimo, brezdomca sprejmemo in se pred človekom, ki nas potrebuje, ne potuhnemo, kajti sveta in odrešujoča resnica za nas ljudi se začenja tu na zemlji, h kateri se je Bog sklonil in kjer se vedno najdejo ljudje, ki potrebujejo našo pomoč," meni Erniša.
Rojstvo rešitelja človeštva
Evangelij navaja, da se je Jezus, po verovanju kristjanov Odrešenik človeštva, staršema Jožefu in Mariji rodil v votlini pri Betlehemu, saj noseče Marije med potjo v Jeruzalem, kamor sta se šla zakonca popisat po ukazu rimskega cesarja Avgusta, ni želel sprejeti nihče. Dogodek ponazarjajo jaslice, ki so sestavni del praznovanja božiča že stoletja. Prve jaslice je okoli leta 1220 postavil svetnik Frančišek Asiški, na ozemlje današnje Slovenije pa so jih zanesli jezuiti, ki so jih v Ljubljani prvič postavili leta 1644.
