Slovenija
13689 ogledov

To mobilni telefon omogoča, pa pri nas še ni možno

Mobilni telefon
1/4
Leta 2018 smo, v povprečju ima vsak prebivalec več kot en telefon, saj je aktivnih kar 2,4 miljona uporabnikov mobilnega omrežja. Na mobilnem telefonu, imamo banko, opravljamo lahko videoklice ali gledamo televizijo. Če bo ogroženo vaše življenje, pa boste morali poslušati radio.

"Slovenija nima vzpostavljenega sistema alarmiranja prebivalcev prek mobilnih telefonov," pravijo na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR).

V primeru okužene vode ali požara, kakršen je bil v Kemisu na Vrhniki, opozorila tako ne bi dobili na mobitel. "Občane alarmiramo prek siren javnega alarmiranja in jih obveščamo prek javnih medijev, to je prvega programa Radia Slovenija, prvega programa Televizije Slovenija in STA ter prek lokalnih medijev," pojasnjujejo na upravi za zaščito in reševanje.

Pravijo pa, da uvedbo alarmiranja ljudi načrtujejo, saj je obveznost vzpostavitve takega sistema od lani zapisana v zakonu, in sicer v šestem odstavku 134. člena zakona o elektronskih komunikacijah.

Operaterji javnih komunikacijskih omrežij in izvajalci javno dostopnih telefonskih storitev v mobilnih prizemnih omrežjih morajo v okviru svojih tehničnih zmožnosti na zahtevo organa, pristojnega za zaščito in reševanje, na območju, na katerem to ta organ zahteva, v primeru večjih naravnih in drugih nesreč zagotavljati storitve sistema javnega mobilnega obveščanja in alarmiranja. Operaterji nosijo breme dokazovanja obsega tehnične nezmožnosti.

6. odstavek 134. člena zakona o elektronskih komunikacijah

"Možnost alarmiranja ljudi prek mobilnih telefonov ima številne prednosti pred klasičnim alarmiranjem: omogoča alarmiranje gluhih in naglušnih, omogoča alarmiranje v zaprtih prostorih, kamor zvok siren zaradi dobro izoliranih oken ne seže, omogoča dajanje neposrednih navodil in priporočil, strošek delovanja in vzdrževanja je mnogo nižji kot pri klasičnih sirenah, določene tehnične rešitve omogočajo tudi pridobitev podatka o številu tistih, ki so bili alarmirani, kar je koristno v primeru evakuacije," pravijo na upravi.

"Slabost je, da sistem ni tako zanesljiv, kot je sistem klasičnih siren. Kljub temu so se posamezne države, kot na primer Belgija, Nizozemska odločile da siren ne bodo več postavljale, razen na posameznih kritičnih mestih in bodo namesto siren v celoti uporabljale alarmiranje prek mobilnih telefonov," pravijo.

V praksi se malo ali nič ne premika

A kljub vsem prednostim, ki jih prinaša alarmiranje prek mobilnega telefona, se v praksi nič kaj dosti ne premakne. Zakon določa "vzajemno obveznost operaterjev, regulatorja in URSZR najti ustrezne tehnične, organizacijske in funkcionalne rešitve za implementacijo sistema javnega obveščanja in alarmiranja. Ko bodo rešitve usklajene, bodo tudi nemudoma implementirane," pravijo v Telemachu.

"V Telekomu Slovenije smo že v postopku sprejemanja novele ZEKom-1c opozarjali na težave glede izvajanja 6. odstavka 134. člena zakona, ki operaterjem nalaga zagotavljanje storitve sistema javnega mobilnega obveščanja in alarmiranja. Navedeni odstavek namreč predvideva uvedbo te storitve, pri tem pa sama tehnična rešitev za zagotavljanje obveznosti ni predpisana. Ob tem prav tako še ni novega regulatornega okvira na ravni EU, dogovorjena je zgolj nova obveznost, da države članice EU sistem javnega alarmiranja (PWS) uvedejo prek javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev," opozarjajo v Telekomu Slovenije.

"V A1 smo prve aktivnosti za vzpostavitev sistema javnega alarmiranja začeli nemudoma po uveljavitvi zakona. Zaradi kompleksnosti zahtev, ki ga sistem alarmiranja prinaša, pa bodo potrebna še nadaljnja prizadevanja, da se poišče ustrezen način izvedbe," pravijo v A1. 

Konkretnih usmeritev uprave ni

"Trenutno v zvezi z vzpostavitvijo sistema javnega mobilnega obveščanja in alarmiranja še vedno poteka usklajevanje z upravo za zaščito in reševanje glede ustrezne tehnične rešitve na strani URSZR in na strani operaterjev, pri čemer pogrešamo konkretne usmeritve uprave, saj še vedno ostaja več odprtih vprašanj glede same izvedbe," opozarjajo v Telekomu.

Sirena | Avtor: Profimedias Profimedias

Kaj pomenijo različni zvoki sirene

Če ste morda pozabili, enoličen zvok sirene, ki traja dve minuti, opozarja na nevarnosti visoke vode, požara, ekološke in drugih nesreč. Zavijajoč zvok sirene, ki traja eno minuto, pa se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem požaru, radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih. Več informacij lahko najdete tukaj.

SMS sporočila niso prava rešitev

"Ob implementaciji novega zakona smo zato operaterji v okviru Sekcije operaterjev elektronskih komunikacij pri GZS (SOEK) pozvali Urad za zaščito in reševanje RS (URSZR) k skupnemu pristopu in določitvi osnovnih zahtev glede obveznosti, ki jih nalaga zakonodaja. Na to temo sta potekala dva posveta, na katerih smo osvetlili glavna vprašanja, še vedno pa je potrebno definirati tehnično rešitev, določiti način izvedbe in nato koordinirati samo uvedbo, za kar je pristojna država. Trenutno tako še ni jasno, kateri sistem bo država uporabljala, da bi se operaterji lahko ustrezno pripravili na njegovo uvedbo, smo pa opozorili, da sporočanjeSMS za tovrstno obveščanje ni prava rešitev, niti ga ZEKom ne omenja. Pri tem že sedaj obstaja mnogo bolj primerna rešitev za te namene, ki jo tudi že podpirajo sodobni mobiteli, in je še posebej skladna z zahtevo o obveščanju uporabnikov na določenem območju, kot to predvideva zakonodaja," pravijo.

Po neuradnih informacijah iz vrst operaterjev so se predstavniki uprave za zaščito in reševanje udeležili le enega sestanka. V tujini obstaja menda obstaja odlična rešitev, ki pa nima konkurence in je zato izjemno draga, pri nas pa ni jasno, kdo bi moral kriti stroške. Nosilec javnega alarmiranja je pri nas uprava za zaščito in reševanje, ki bi morala pripraviti poenotene smernice in vmesnik, ki se ga poveže z omrežji mobilnih operaterjev.

Na Nizozemskem so alarmiranje prek mobilnih telefonov uvedli že leta 2012

Najboljša rešitev bi bila po mnenju strokovnjakov na Telekomu sistem info o celici (Cell Broadcast).

Pri SMS sporočilih bi šlo za pošiljanje množice sporočil, saj ima vsako sporočilo zgolj eno ciljno številko, ta storitev pa omogoča pošiljanje enega sporočila množici uporabnikov. Gre pa za sporočilo, ki je namenjeno določeni bazni postaji (in posledično vsem napravam, ki so nanjo priključene). V manj kot desetih sekundah je tako mogoče dostaviti sporočila več kot 500 tisoč baznim postajam (v Sloveniji jih je le nekaj tisoč). Sporočila so lahko dolga do 1395 znakov, omogočena pa so na vseh napravah z Androidom, novejšim od različice 4,4, in na napravah z IOS 6 ali novejšim, torej praktično vse naprave, mlajše od šest let. Dodatna prednost je skladnost z varovanjem osebnih podatkov, saj pošiljatelj ne ve, kateri uporabniki so sporočilo prejeli.

Mobilni telefon | Avtor: Profimedia Profimedia

Dostava SMS sporočil na podlagi lokacije lahko traja tudi več ur, poleg tega pa ima SMS z alarmom enak zvok kot druga sporočila, zato ga ljudje lahko spregledajo, poleg tega pa je z zvokom in obliko sporočila ni mogoče poudariti resnosti grožnje, sporočilo je enako ne glede na to, za kakšno grožnjo gre. Dodaten problem SMS alarmiranja je, da je hitrost dostava odvisna ob obremenitve bazne postaje, ta pa se v primerih naravnih nesreč izjemno poveča.

Na Nizozemskem so po podatkih Wikipedije sistem alarmiranja z info o celicu uvedli konec leta 2012, prvič so ga uporabili že dober mesec po uvedbi v primeru večjega požara. Do konca lanskega leta so ga uporabili več kot dvestokrat, vsakega pol leta pa pošljejo testno sporočilo.

Večina držav mobilnega alarmiranja še nima 

"Rok za implementacijo je tri leta in pol od začetka veljavnosti direktive EECC (European Electronic Communications Code), v roku 18 mesecev pa je predvideno, da bo evropska agencija BEREC objavila smernice o učinkovitosti sistemov PWS. Skladno z navedenim večina držav EU še nima ustrezne rešitve za javno mobilno obveščanje in alarmiranje, nekaj držav, ki so to že uvedle, pa uporablja različne tehnične rešitve, ki niso kompatibilne z obstoječimi rešitvami za množično obveščanje uporabnikov, s katerimi operaterji že razpolagamo," pravijo v Telekomu Slovenije. 

janez.zalaznik@zurnal24.si

Komentarjev 5
  • PPiikkaa 14:33 05.november 2018.

    Je pa država Slovenija zelo aktivna pri oviranju podjetništva. Blagostanje države se meri v podjetništvu in varčevanju. Nič od tega v Sloveniji žal ne štima.

  • PPiikkaa 14:33 05.november 2018.

    Stvari, postopki itd., ki so v pristojnosti države, v Sloveniji ne delujejo. Pomeni: bolnišnice, stanovanjska zakonodaja, vodotoki, odpadki in še in še. Človek, ki je na volitvah prejel manj kot 400 glasov, je obrambni minister. Človek, ki je kot predsednik ...prikaži več vlade odstopil, je še kar naprej del(ov)al, predvsem tam, kjer ne bi bilo treba (zaposlovanje, koncesije... izključno za "naš" itd.).

  • maresem 11:10 05.november 2018.

    To bo prej v kaki Albaniji, Tunguziji, Čunguziji... kot pa v Sloveniji.