"Na slovensko inflacijo vpliva nafta"

Fiskalna politika ni razlog za visoko inflacijo v Sloveniji, je zatrdil minister za finance Andrej Bajuk. To kažejo podatki o gibanju javnih financ v zadnjih letih, saj se primanjkljaj celotnega državnega sektorja zmanjšuje. "Glavni vzrok za visoko inflacijo je zunanje narave in ima dva ključna vira: cene hrane ter vpliv cene nafte in naftnih derivatov," je pojasnil Bajuk.

Cene nafte in naftnih derivatov imajo po Bajukovih besedah velik vpliv na slovensko inflacijo. Kljub enaki metodologiji merjenja inflacije v vseh državah je teža določenih panog odvisna od posamezne države. "V evropskih državah ima cena nafte in naftnih derivatov v povprečju štiriodstotni vpliv na celotno inflacijo, v Sloveniji pa ta znaša osem odstotkov," je pojasnil minister.

Gibanje cene hrane je Bajuk označil za svetovni fenomen, trend v Sloveniji pa je doslej vedno sledil trendu iz Evrope. "Od drugega letošnjega četrtletja pa so se cene hrane v Sloveniji začele zviševati hitreje kot drugje v Evropi. Za zdaj še ni jasno, zakaj je tako, vendar glede tega že potekajo podrobne analize," je dejal. O razlogih za visoke cene hrane obstaja več teorij, po Bajukovih ocenah pa bi bilo dobro, da bi bil sektor hrane v Sloveniji bolj izpostavljen konkurenci.

Zmagovalke negativne liste podražitev so banke

V drugem valu podražitev v državi so se najbolj podražile bančne storitve. © Istockphoto

Slovenijo je zajel drugi val podražitev, je ob predstavitvi sedmega, zadnjega spremljanja cen ob uvedbi evra povedala predsednica Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Breda Kutin . V celotnem obdobju spremljanja cen so se daleč najbolj podražile bančne storitve, je povedala Kutinova in dodala, da nam na tem področju manjka predvsem konkurence.

Na podražitve bančnih storitev so v ZPS opozarjali že ob prvih spremljanjih cen, medtem pa so se cene za plačilo posebne položnice povzpele že na 1,7 evra. Hkrati bilance bank kažejo, da se najbolj povečujejo prihodki in posledično dobiček neobrestnih prihodkov – dvigujejo se cene posebnih položnic, elektronskega bančništva, je dejala Kutinova.

Kaj je še dražje?
Med storitvami v zadnjem spremljanju cen sicer izstopa mesečna vozovnica za starejše občane v ljubljanskem potniškem prometu, ki je bila z novim cenikom ukinjena. Obstaja le še enotna upokojenska, kar predstavlja 36,89-odstotno podražitev. Za 35,71 odstotka se je podražila voda za gospodinjstva v Murski Soboti, kar pa po utemeljitvah podjetja še vedno ne omogoča poslovanja brez izgube.

Med podražitvami izdelkov je na prvem mestu z 52,56-odstotno podražitvijo polkilogramski polbeli hlebček v Mercatorju, ki so ga s petim julijem izločili iz projekta trajno nizka cena. Na drugem mestu je krompir za pomfrit družbe Spar, ki se je zaradi višjih nabavnih cen podražil za 49,49 odstotka. Avgusta se je v večini trgovskih družb podražilo tudi mleko in vrsta mlečnih izdelkov. Podrobnejši seznam je objavljen na spletnih straneh zveze potrošnikov.

ZSSS: Konflikt med kapitalom in delom
Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) po besedah njenega predsednika Dušana Semoliča skrbi, da je vlada ob rasti inflacije le opazovalec. Premier Janez Janša je na to opozoril šele včeraj, vendar bodo štela dejanja, dodaja Semolič in opozarja, da je v Sloveniji osnovni konflikt med kapitalom in delom.

Če ne bo sprememb, bodo delavci začeli razmišljati o splošni stavki, pravi Semolič.

Za ZSSS je po Semoličevih besedah vprašanje inflacije in cene hrane eno od najpomembnejših. "Za nas je pomembno tudi, da lastniki kapitala znižajo pritiske na uprave in svoje apetite ter se obnašajo po načelu družbeno odgovornega kapitala," je poudaril.

"Prvi spor v teh razmerah bo zaradi delavskih plač. Normalno je, da se bomo sindikati zavzemali za to, da se te najmanj usklajujejo z inflacijo," je opozoril Semolič. Dodal je, da se nekateri ob takšnih napovedih zgražajo, ne kažejo pa na tiste, ki kujejo visoke dobičke. Takšno obnašanje in zastoji v pogajanjih o plačah med sindikati in delodajalci, zlasti zastoji pogajanj na ravni panožnih pogodb, silijo sindikate v splošno delavsko stavko, je poudaril.

Sindikati napovedujejo splošno delavsko stavko
"Če pride do splošne delavske stavke, ki bi se zgodila po 12 letih, bo nastala velika škoda za vse, zlasti pa lastnike kapitala," je ocenil in dodal, da bodo, če ne bo sprememb, o tem razmišljali čez nekaj mesecev. To, da bo Slovenija v prvi polovici prihodnjega leta predsedovala EU, ne pomeni, da "bomo sindikati odšli na počitnice" , je dejal. Vendar pa je to tudi priložnost, da se socialni partnerji še bolj potrudijo in da jim ni vseeno, kot jim ni bilo pri pripravah na prevzem evra, je spomnil.

Nenormalno višanje cen hrane
Inflacija in cena hrane bi po Semoličevih besedah moralo biti najpomembnejše vprašanje za vse, tudi za vlado. Znova je poudaril, da je v povprečju od 10- do 15-odstotno zvišanje cen hrane nenormalno, zlasti za države v območju evra.