Slovenija
693 ogledov

Na tem področju se po nas zgleduje še Avstrija

Branje v knjižnici Profimedias
V Sloveniji imamo odlično delujočo knjižnično mrežo, 58 splošnih knjižnic v različnih organizacijskih oblikah izvaja svojo dejavnost na več kot 1000 mestih po državi, kar zagotavlja dostop za vse uporabnike. A izredno stanje zaradi epidemije covid-19 je udarilo tudi po knjižnicah, ki si kljub zaprtju še vedno prizadevajo opravljati svoje poslanstvo in ljudem zagotavljajo gradivo na različne načine. Bojijo pa se tudi, kako bo po koncu epidemije, saj je zelo verjetno, da bodo izgubile del sredstev, ki bi jim bil sicer namenjen.

Za ponovno odprtje knjižnic so tudi župani

Medtem ko vlada rahlja ukrepe in odpira različne trgovine, kemične čistilnice in s 4. majem celo frizerske in kozmetične salone, pa knjižnice zaenkrat ostajajo zaprte, brez jasnih smernic, kako naprej. Nekateri sicer predvidevajo, da bodo tudi te odprli takoj po prvomajskih praznikih, a uradnih podatkov še ni. 

Zdravko Počivalšek Slovenija Počivalšek: To je prvi korak k vsakdanjemu življenju

Kljub temu skušajo v knjižnicah uporabnikom čim bolj olajšati možnost izposoje, poleg e-knjig je v nekaterih knjižnicah možna tudi dostava po pošti ali na dom s službenim vozilom knjižnice. Ponovno odprtje knjižnic predlagajo tudi župani mestnih občin.

Uradnih smernic, kako naprej, sicer v knjižnicah niso dobili, pravi Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic. Zadnjo usmeritev so z ministrstva za kulturo prejeli 13. marca, in sicer za zaprtje vseh knjižnic.

Knjige pošiljajo kar po pošti

To pa, kot pravi Horženova, še ni pomenilo, da so knjižnice zaustavile svoje delovanje, temveč so iskale nove poti do uporabnikov. V začetku je prevladovala izposoja e-knjig in ostalih e-gradiv.

To so uporabnikom olajšali na mnogo različnih načinov, omogočili so na primer, da tudi tisti z dolgovi do knjižnice lahko dostopajo do teh gradiv, kar pred tem ni bilo mogoče. Poleg tega so se lahko tudi tisti, ki do takrat niso bili vpisani v knjižnico, brez članarine vpisali za čas epidemije in dostopali do e-gradiv.

Po desetih dneh epidemije pa so knjižnice obudile še nekatere druge storitve, recimo pošiljanje fizičnih gradiv po navadni pošti, kar so pristojne institucije dovolile.

"Seveda to odloča vsaka knjižnica zase, nihče ne more dati enotnih usmeritev, kako bodo ravnale. Vseeno pa je to počela večina knjižnic. Nekatere večje knjižnice, ki imajo v lasti službena vozila, pa so uporabnikom gradivo pripeljale kar na dom," pravi Horženova. Nekatere knjižnice so bile bolj inovativne, recimo Knjižnica Medvode, kjer so postavili male "hiške" s knjigami.

S tem tednom lahko ponekod knjige prevzamete kar skozi okno!

V začetku so uporabnike oskrbovali le s študijskim in strokovnim gradivom, nato pa so nekatere preko osebne dostave in po pošti pošiljale tudi vse ostalo gradivo. Z uveljavitvijo novih ukrepov s tem ponedeljkom pa lahko način svojega delovanja nekoliko spremenijo tudi knjižnice.

Odlok namreč med drugim določa, da se lahko izvajajo določene storitve ali predaja blaga na mestih, ki so primerna in varna. "Knjižnice so to razumele tako, da lahko knjižničar uporabniku pred knjižnico, skozi okno ali na drugačen način, pri katerem sta oba varna, preda gradivo. Uporabnik knjižničarju naroči gradivo po telefonu, ta ga pripravi in pove, kdaj in kako ga lahko prevzame – seveda ob upoštevanju vseh predpisov," razloži predsednica Združenja splošnih knjižnic.

Se bodo knjižnice odprle že po praznikih?

Zakaj oblasti ne odprejo tudi knjižnic, recimo ob pogoju, da je v njej le en uporabnik naenkrat in da nosi ustrezno zaščitno opremo, ni jasno, a Horženova poudari, da to ni samovoljna odločitev knjižničarjev.

"Knjižnice si prizadevamo za čimprejšnje odprtje. Ker očitno nobena druga institucija ne bo pripravila smernic, jih bomo v Združenju splošnih knjižnic pripravili kar sami in jih posredovali naprej. Vemo pa, da moramo začeti počasi, po fazah, da lahko sčasoma izvajamo vse svoje dejavnosti," pojasnjuje sogovornica.

Razlike v izbiri e-gradiva

E-knjiga | Avtor: Profimedias Profimedias
So pa opazne razlike med e-knjižničnim gradivom med posameznimi splošnimi knjižnicami, kar je odraz sredstev, ki ga knjižnice vlagajo v izgradnjo baze e-knjig. "Vsaka splošna knjižnica gradi svojo zbirko e-knjig, to poteka podobno kot s fizičnimi knjigami. Večje knjižnice imajo več gradiva kot manjše, saj vsaka knjižnica dobi različno višino sredstev za nakup gradiva," razloži Horženova. To torej posledično pomeni, da ima član Mestne knjižnice Ljubljana bolj pestro izbiro e-knjig kot denimo član Knjižnice Dravograd.

V Sloveniji je edina platforma za izposojo e-knjig, ki sodeluje s knjižnicami, Biblos. E-knjige sicer izposojajo in prodajajo tudi posamezne knjigarne, a ne v sodelovanju s knjižnicami. "A tudi Biblosu morajo knjižnice plačati uporabnino in licence izvodov e-knjig, da lahko potem uporabnik določene knjižnice do njih dostopa. V to je treba vložiti kar precej sredstev," opozarja strokovnjakinja.

Na Biblosu skoraj 4 tisoč naslovov

Založba Beletrina je platformo Biblos razvila že leta 2013, skupaj s slovenskimi splošnimi knjižnicami in IZUM, skrbnikom sistema COBISS. V Biblos je vključenih 61 slovenskih knjižnic. "Od ustavitve javnega življenja v Sloveniji beležimo več kot 55.000 izposoj e-knjig, kar je izjemen rezultat. Morali smo okrepiti tehnično ekipo, vzpostaviti razširjen Biblosov klicni center, pripravili smo tudi več video navodil," pravijo ustanovitelji.

Trenutno ponujajo skoraj 4000 naslovov knjig kar 168 založb in samozaložnikov. "Vsi ti naslovi e-knjig so na voljo tudi za nakup, vendar pa si Slovenci že tako raje knjige sposojamo kot jih kupujemo in za nakup e-knjig se, za razliko od prakse v tujini, odloča malo ljudi," še dodajajo v založbi Beletrina.

Tudi po koncu epidemije se bo pogosteje bralo e-knjige

Je pa po besedah Horženove zanimanje za e-knjige občutno poskočilo že takoj ob uvedbi izrednih pogojev zaradi epidemije in zaprtju knjižnic. Beležili so tudi do desetkrat več izposoje e-knjig. A Horženova pričakuje, da se bo stanje umirilo z izposojo fizičnega gradiva.

"Prav gotovo pa je, da so e-knjige v tem času dosegle vzpon, ki bo verjetno do neke meje ostal tudi v prihodnje. Če ljudje e-knjige z lahkoto uporabljajo, bodo tudi po epidemiji ostali njihovi bralci, kar pomeni, da jih bo po epidemiji najbrž več kot prej."

Vesna Horžen

Vprašanje, koliko sredstev bodo letos dobile knjižnice

Kar knjižnice skrbi, pa so sredstva, ki jim jih bodo občine in ministrstvo namenjali po koncu epidemije. Knjižnice namreč približno 95-odstotno financirajo občine, ki krijejo materialne stroške, plače zaposlenih itd., ostalo, med kar spada tudi nakup knjižničnega gradiva, pa pokrije ministrstvo za kulturo.

"O tem, kakšna sredstva bodo v prihodnje namenjena za knjižnice, še nimamo nobenih konkretnih informacij. Je pa nevarnost, da bi se ta sredstva z obeh strani občutno zmanjšala. Apelirali smo na ministrstvo, da naj vsaj tam ostanejo sredstva na isti višini, kot so bila lani, kar zadeva občine, pa se bo morala vsaka knjižnica truditi zase na svojem področju, da bodo ta sredstva manj okrnjena. Sem pa skoraj prepričana, da ne bo tako kot lani," je zaskrbljena Horženova, ki pravi, da bodo morebitne posledice ob zniževanju sredstev za knjižnice dolgotrajne in večplastne.

"V prvi vrsti bo seveda manj gradiva, kar pomeni manj pestro izbiro za uporabnika. Potem pa sledi še učinek na celotno knjižno verigo: založniki bodo prodali manj knjig, zato bodo imeli manj možnosti za izdajanje novih naslovov, avtorji, oblikovalci in prevajalci bodo imeli manj dela …," našteje sogovornica.

Zato je po njenem tak ukrep nevaren, saj imamo v Sloveniji eno najboljših knjižničnih mrež v evropskem prostoru. "Če bi se to zamajalo tako ali drugače, torej v vsebinskem smislu ali v smislu obstoja knjižnične mreže nasploh, bi bila to velika škoda. To je namreč naše nacionalno bogastvo, ki si ga želijo doseči tudi druge države, po katerih se navadno zgledujemo, denimo Avstrija, ki si že dolgo želi oblikovati tako kakovostno in dobro delujočo knjižnično mrežo, kot jo imamo v Sloveniji," še poudari Horženova.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.