Slovenija
3 ogledov

Nadzorniki bi morali ovaditi šefa tožilstva?

Boštjan Škrlec Benjamin Kovač
Pravosodni nadzor pokazal nedopustne nezakonitosti pri zaposlovanju direktorja na tožilstvu. Bo sledila kazenska ovadba?

Zaenkrat še ni znano, ali je oziroma ali ministrstvo za pravosodje (MP) sploh namerava kazensko ovaditi generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja zaradi ugotovljenega nezakonitega zaposlovanja višjega državnega tožilca Boštjana Škrlec za generalnega direktorja na vrhovnem tožilstvu (VDT).

Nadzorna skupina MP je konec lanskega leta zaključila s preverjanjem okoliščin postopka, po katerem je Škrlec prišel do direktorskega položaja na VDT, saj je nadzor pred dobrim letom odredil tedanji minister za pravosodje Senko Pličanič. 

Lahko bi odstopil od predloga, pa ni

Nadzorniki so med drugim ugotovili, "da je bil predlog generalnega državnega tožilca za imenovanje točno določene osebe, višjega državnega tožilca za generalnega direktorja VDT podan s kombiniranjem zakonskih določb o sicer ločenih postopkih imenovanja in dodelitve, kar je po mnenju nadzorne skupine nedopustno. Pri tem pa je nujno upoštevati, da sama podaja predloga ne pomeni končne odločitve in s tem nastanka nedovoljene posledice, saj ima oseba, ki odloča o predlogu, možnost predlog zavrniti, če spozna, da za to obstajajo utemeljeni razlogi."

Pravniki zato opozarjajo, da je MP oziroma njihovi nadzorniki, ki so preverjali postopek Škrlečevega zaposlovanja ugotovljene nezakonitosti dolžni nemudoma prijaviti policiji.

Kaj pa inšpektorji?

Domnevno sporno zaposlovanje pa preverjajo tudi inšpektorji z inšpektorata za javno upravo, ki so po naših informacijah inšpekcijski nadzor na VDT opravili pred dobrim mesecem.

Zaenkrat pa inšpektorji še niso pojasnili, kaj točno so ugotovili ob preverjanju podrobnosti zaposlovanja Škrleca.

Zaposlitev Škrleca, nekdanjega državnega sekretarja na MP v vladi Boruta Pahorja že več kot dve leti pretresajo na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), kjer vodijo postopek ne le proti Škrlecu, temveč tudi proti generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju in proti bivšemu ministru za pravosodje ter tedanjemu Škrlečevemu šefu, ministru Alešu Zalarju. Ta naj bi mu pomagal do nove službe, ko je bilo jasno, da bosta morala pravosodno ministrstvo oba zapustiti zaradi prihoda nove vlade Janeza Janše.

Škrlec medtem, kljub pravnomočni sodbi upravnega sodišča, ki je že konec leta 2012 potrdilo, da zaradi bistvenih kršitev pri njegovem imenovanju ne bi smel opravljati direktorske službe, to delo opravlja še naprej.

Potem, ko je spor na sodišču izgubil je najprej nekaj časa naloge generalnega direktorja opravljal s posebnim pooblastilom šefa tožilstva Zvonka Fišerja. Zatem pa ga je za generalnega direktorja izbral državnotožilski svet. V začetku predlanskega leta je namreč državnotožilski svet, zadolžen tudi za zaposlovanje na tožilstvu, Škrleca ocenil kot najprimernejšega za opravljanje tega dela.

Odziv s tožilstva

Popoldne so se odzvali tudi na VDT. Njihov odziv objavljamo v celoti:

"V članku z naslovom »Nadzorniki bi morali ovaditi šefa tožilstva?«, objavljenem 11. 3. 2015 na spletnem portalu www.zurnal24.si ste v zvezi z zaposlitvijo višjega državnega tožilca Boštjana Škrleca, ki na Vrhovnem državnem tožilstvu RS opravlja naloge generalnega direktorja zapisali, da »Škrlec medtem, kljub pravnomočni sodbi upravnega sodišča, ki je že konec leta 2012 potrdilo, da zaradi bistvenih kršitev pri njegovem imenovanju ne bi smel opravljati direktorske službe, to delo opravlja še naprej.« Ker trditev ne drži, zahtevamo objavo popravka.

Avtorica Anja Zupanc v svojem prispevku z udarnim naslovom »Nadzorniki bi morali ovaditi šefa tožilstva« pristransko in zavajajoče piše o domnevnih posledicah neposrednega pravosodnega nadzora ministrstva za pravosodje v zvezi s postopkom imenovanja generalnega direktorja VDT RS iz leta 2012. Zakaj se je avtorici z objavo prispevka, ki se nanaša na dogodek izpred več let, in katerega nadzor je bil zaključen pred več meseci, tako mudilo, ni znano. Vsekakor se ji ni zdelo potrebno počakati na odgovor VDT RS, za katerega je zaprosila manj kot dan pred objavo in ji je bilo zagotovljeno, da ji bo posredovan.

Kot smo že večkrat javno pojasnili, so nadzorniki ministrstva za pravosodje v zvezi s postopkom imenovanja generalnega direktorja VDT RS iz leta 2012 ugotovili le eno nepravilnost, in sicer tisto, ki jo je ugotovilo že sodišče pred več kot dvema letoma. Ta nepravilnost, je povsem formalne narave in na vsebinsko izbiro kandidata izkazano ni vplivala. Nepravilnost je bila že pred dvema letoma tudi v celoti odpravljena. Skladno z navodili sodišča je namreč Državnotožilski svet že v začetku leta 2013 v ponovljenem postopku za opravljanje nalog generalnega direktorja ponovno postavil višjega tožilca Boštjana Škrleca. Vsakršno namigovanje na to, da naj bi imenovani te naloge opravljal nezakonito, so zato neutemeljena in neresnična.

Vse navedeno je bilo že večkrat pojasnjeno, zato se zastavlja vprašanje, komu koristi vztrajno javno izpostavljanje ene in iste formalne nepravilnosti, ki ni vplivala na vsebinsko odločitev in ki je bila že pred dvema letoma v celoti odpravljena. Gotovo ne zasledovanju interesov zakonitosti, na kar se radi sklicujejo tisti nosilci politične moči, ki so zaradi vedno vnovičnega ugotavljanja že ugotovljenega, sprožili tega in še druge postopke.."

 

 

 

 

 

 

Komentarjev 1
  • dragec 12:09 11.marec 2015.

    vse vlade do danes niso bile imune na politična,strankarska kadrovanja. No, ta je tudi isto sranje