Svarilo delavcem
"Ko gre delavec na prvi razgovor pred odpovedjo, mora imeti obvezno s sabo odvetnika, da izpodbija razloge. Mimogrede se namreč lahko zadeva spremeni v krivdni razlog. Delavci kar naenkrat ne znajo več nič – niti salam rezati," delavce pred delodajalci svari Romana Oman z ZSSS.

Razlika med izredno in redno odpovedjo je po besedah Aljoše Čeče iz Pergama ta, da gre pri izredni za "hujšo stopnjo kršitve kot pri redni iz krivdnega razloga", zato odpoved nastopi takoj. Delavec lahko dobi izredno odpoved že za prvo kršitev, medtem ko ga mora delodajalec pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga prej pisno opozoriti, delovno razmerje pa mu lahko odpove šele ob naslednji kršitvi po enem letu, poudarja odvetnica Tanja Bohl Ulčar.

Hujše kršitve
Pogodbo o zaposlitvi lahko delodajalec delavcu izredno odpove, ko delavec krši pogodbeno obveznost in ima kršitev znake kaznivega dejanja, ki je bila storjena namerno ali iz hude malomarnosti. Prav tako če delavec najmanj pet dni brez obvestila ne pride v službo, če je z dela odsoten več kot pol leta zaradi zapora ali med bolniškim dopustom opravlja pridobitno dejavnost.

Kar štiri odpovedi v treh letih
Agonija. Primorec, ki imena ne želi razkriti, ima z odpovedmi kar štiri izkušnje. Najprej so mu leta 2004 pogodbo odpovedali in mu ponudili novo za drugo delovno mesto. Še isto leto je dobil redno odpoved kot tehnološki višek, a je zmagal na sodišču, ker je kot sindikalni zaupnik zaščiten. Nekaj mesecev pozneje so se ga poskušali znebiti z nalogo, naj v dveh dneh pripravi akt o ustanovitvi podjetja in program dela. Ker tega v roku ni storil, je dobil izredno odpoved. Tožil je in tožbo spet dobil. Nazadnje ga je vodstvo šikaniralo.