SDS in SNS sta že v torek vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o
sistemu plač v javnem sektorju in noveli zakona o sodniški službi. Po Gorenakovih besedah odločitev
o plačah sodnikov prepuščajo
"ljudem, ki so nad nami, nad DZ". Danes ju je podprla tudi SLS, ki trenutno več pozornosti
posveča
"referendumu za zaščito ozemeljske celovitosti Slovenije na kopnem in na morju".
Koalicijske stranke so na drugi strani soglasne, da naj ustavno sodišče pred razpisom
referenduma presodi, ali bi z odložitvijo uveljavitve novele zakona oziroma njihovo morebitno
zavrnitvijo na referendumu lahko nastale protipravne posledice.
Vse več tožb
|
|
Gorenak je spomnil tudi na tožbe pravosodnih funkcionarjev zaradi neizplačanih plač. Kot je dodal, nekatere tožbe individualno dosegajo tudi 50 tisoč evrov. Obenem je zatrdil, da se je število tožb po tem, ko je minister za pravosodje Aleš Zalar pozval pravosodne funkcionarje, naj ne vlagajo tožbe, celo povečalo. |
Po Gorenakovih besedah "v tej fazi odloča državni zbor" , ki lahko razpiše referendum ali pa prepusti zadevo ustavnemu sodišču.
Če "bo prišlo do odločanja na ustavnem sodišču, vidim veliko možnost in priložnost ustavnega sodišče, da reagira po pričakovanjih ljudi" , je poudaril Gorenak.
"Popravljamo napake"
Predstavnikov koalicijskih strank, poslanec SD Anton Colarič je danes poudaril, da koalicijske stranke zgolj popravljajo napake prejšnje oblasti in nekdanjega ministra za javno upravo Gregorja Viranta.
|
Vito Rožej © Boštjan Tacol |
Nekorektno višanje plač
Gorenak trdi, da ni res, da novela zakona o sodniški službi uveljavlja uskladitev z odločbo ustavnega sodišča. "Ustavno sodišče ni reklo, da je treba sodnikom začetnikom za 28 odstotkov zvišati plače, 28 odstotkov je dogovor med vlado sodno vejo oblasti," je poudaril.
Rožej po drugi strani opozarja, da ostaja masa plač sodnikov enaka. Spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju oz. dvig plač sodnikov pa bo stopil v veljavo šele 1. decembra 2010, takrat pa se bo tudi zvišala celotna masa plač.
|
Matjaž Zanoškar © Mediaspeed |
Poslanec DeSUS Matjaž Zanoškar meni, da si državljani bolj kot odločanja na referendumu želijo poštenega, korektnega in zakonitega sojenja v razumnem roku za razumno ceno. Omenjene spremembe zakonov so po oceni Sajovica prvi koraki v reformi sodstva.
Potem ko so sodniki dobili tisto, kar jim pripada, po njegovem prepričanju more biti naslednji korak ta, da se pravosodje racionalizira in da sodniki v svojem delu postanejo bolj učinkoviti ter bolj produktivni. "Sedaj izgovorov s slabimi plačami in slabimi pogoji dela ne bo več," ocenjuje vodja poslanske skupine LDS.
