Slovenija
3132 ogledov

O ukinitvi dodatka za aktivnost bosta odločali SDS in NSi

Ksenija Klampfer Saša Despot

Ministrstvo za delo bo poslancem ponovno predstavilo argumente za sprejem novele, s katero ukinjajo dodatek za delovno aktivnost. Kot je znano, je državni svet novelo zavrnil, zato jo mora v ponovnem glasovanju v DZ podpreti 46 poslancev. Izid glasovanja je odvisen zlasti od poslancev NSi in SDS, ki so bili pri prvem glasovanju večinsko vzdržani, pri ponovnem pa utegnejo prispevati glasove.

Novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih je prvič v DZ podprlo 34 poslancev iz vrst LMŠ, SMC, DeSUS, SNS in manjšinska poslanca, v SAB so glasovali različno, v Levici in koalicijski SD so predlogu nasprotovali. Od teh strank je pričakovati podobno oz. enako glasovanje.

Tako SDS kot NSi bosta novelo verjetno podprli

 V SDS ne napovedujejo, kako bodo glasovali po vetu. Vendar pa gre sklepati, da bi tokrat utegnili prispevati glasove, zlasti v luči njihovih dopolnil, ki jih je DZ pri oblikovanju zakona podprl.

Tudi v NSi ne napovedujejo, kako bodo glasovali, vendar pa je neuradno slišati, da naj bi to pot novelo podprli. V torek se bodo tudi sestali z ministrico za delo Ksenijo Klampfer. Parlamentarni odbor bo sicer o noveli odločal že v ponedeljek.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so danes za STA ponovno spomnili na razloge za predlog ukrepa. Po njihovih navedbah je bil dodatek za delovno aktivnost uveden leta 2012 v času krize, ko je denarna socialna pomoč znašala 230 evrov (danes je 74 odstotkov višja). Gre za institut, ki ga ne pozna nobena druga država, njegov namen pa je, da umetno dviguje cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, so dodali.

Ministrstvo: Velika večina prejemnikov je brezposelnih

Ministrstvo je konec leta 2018 v analizi strukture upravičencev do denarne socialne pomoči ugotovilo, da jih je velika večina brezposelnih. Od 1. januarja letos so zato, kot pravijo, ohranili mejo osnovne socialne pomoči na 392,85 evra, torej za 172 evrov več v primerjavi z letom 2011.

samohranilka mamica otroci ukinitev dodatka Slovenija Več kot 23 tisoč družin bo dobilo manjšo socialno pomoč

Sproščeni so bili tudi vsi varčevalni ukrepi na področju družinske politike, ministrstvo pa je predlagalo ukinitev dodatka za delovno aktivnost, ki z vidika gospodarskih razmer in stanja na trgu dela, kjer primanjkuje delovne sile, po njihovih navedbah ni več ustrezno umeščen v institut denarne socialne pomoči.

Ministrstvo ocenjuje, da bodo nove spodbude na področju aktivne politike zaposlovanja in zaposlitvene rehabilitacije v danih razmerah gospodarske rasti in stanja na trgu dela, kjer primanjkuje delovne sile, bolj učinkoviti od dodatka za delovno aktivnost.

Levica še ima orožja

Ponovna potrditev ukinitve tega dodatka bi sicer utegnila imeti širše politične posledice. Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je v četrtek dejal, da se tega ne sme dovoliti, pri čemer omenja možnost ustavnega sodišča in "še kakšnega drugega orodja". Levica, ki je med pogoji za nadaljnje sodelovanje z vlado izpostavljala tudi ohranitev dodatka za delovno aktivnost, je zdaj v polni opoziciji in nima več omejitev pri vlaganju interpelacij.

Komentarjev 8
  • praufo 18:16 08.november 2019.

    toliko folka brezposelno, pa toliko prejemnikov socialca preko 90 tisoč, kam to pelje, država pa ukinja javna dela oz. jih zmanjšuje, sds bi vsakega prejemnika socialca poslal na jvna dela ... ja super sam zrihtajte jih ... imamo malo morje ...prikaži več privatnikov, ki plačujejo delavce z minimalcom, mogoče jim še prispevkov ne plačuje itd... in tja naj gre folk delat, medtem ko v državnih službah ne vejo s čim bi se še zaposlili, presedajo se po pisrnah, pa delo si delajo, pa mastno plačo vlečejo