Papež Benedikt XVI. je dejal, da kosti, ki se nahajajo v sarkofagu, najdenem v Baziliki sv. Pavla izven zidov v Rimu, datirajo iz prvega ali drugega stoletja. Gre za ostanke kosti apostola Pavla.
V skladu s katoliškim verovanjem je apostol Pavel pokopan skupaj s sv. Petrom v katakombah na Vii Appii. Pozneje so njune posmrtne ostanke premestili v baziliko, zgrajeno njima v čast. Dolga stoletja je veljalo, da so posmrtni ostanki apostola Pavla pokopani v sarkofagu pod oltarjem. Strokovnjaki so namreč posebne znanstvene metode, s katerimi podpirajo teorijo o tem, začeli uporabljati šele leta 2006, po odkritju kamnitega sarkofaga.
Ostanki iz prvega, drugega stoletja
Papež Benedikt XVI. je pojasnil, da je na sarkofagu izjemno natančno narejena luknja, skozi katero je s pomočjo kamer in drugih izpopolnjenih naprav mogoč vpogled v notranjost sarkofaga. "Tam so našli ostanke tkanine iz tankega lana škrlatne barve, obrobljene z zlatimi nitmi, in ostanke modro obarvane tkanine. Ugotovili so tudi prisotnost zrnc rdečega timijana, ostankov proteinov in apnenca. Po izsledkih testiranja, opravljenega s posebno metodo, so ugotovili, da so ostanki kosti pripadali človeku, ki je živel v prvem ali drugem stoletju."
|
Vatikan je dal preiskati notranjost rimskega sarkofaga, v katerem naj bi bil po izročilu pokopan apostol Pavel. © Reuters |
Odkritje ostankov kosti je sovpadlo z drugim odkritjem vatikanskih arheologov. Ti so na zidovih ene od katakomb v podzemlju Rima našli fresko iz 4. stoletja, za katero domnevajo, da je najstarejši prikaz sv. Pavla. Vatikanski časnik Osservatore Romano je v nedeljo objavil fotografijo freske. Vatikanski strokovnjaki so ugotovili, da gre za najstarejšo ikono v zgodovini, posvečeno apostolovemu kultu. Na njej je moški z dolgo brado in namrščenim čelom na rdeči podlagi znotraj rumenega kroga.
Zgodnji kristjani so v rimskem obdobju svoje pokojnike pokopavali v katakombah, ki so jih izdolbli v mehkih zidovih pod mestom, zidove pa so poslikavali s svetopisemskimi prizori, pogosto v pompejanskem stilu.
