Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec je danes predstavil spremembe zakona od delovnih razmerjih. S socialnimi partnerji in tudi medresorsko so spremembe usklajevali več kot eno leto, a do končnega dogovora še niso prišli, zato bodo reformo opravili v dveh krogih, je napovedal.
Glavne spremembe, ki so zajete v prvem, ožjem delu:
- Oskrbovalni dopust. Podlago ima v evropski direktivi iz leta 2019, pomeni pa, da imajo delavci pravico do nege in podpore družinskega člana, če je ta potrebna. Pripada jim pet dni dopusta, o katerem morajo prej obvestiti delodajalca.
- Subsidiarna odgovornost. "Če nekdo naroči denimo nov štadion, najame podizvajalca, pa potem zaide v težave in ne plača delavcev, lahko ti terjajo naročnika," je pojasnil Mesec.
- Predvidljivi delovni pogoji. Delavec lahko delodajalcu enkrat letno predlaga novo pogodbo z izboljšanimi delovnimi pogoji. Delavec ima tako možnost, da sam sproži iniciativo.
- Pisno opozorilo pred odpovedjo. Gre za dogovor v koalicijski pogodbi. Mesec je pojasnil, da je v prejšnji vladi policijski sindikat zbral pet tisoč podpisov po ljudski iniciativi, ker je prejšnji direktor brez utemeljitve podal opozorila pred odpovedjo. S tem uvajajo pravno varstvo zaposlenih, da lahko pri delodajalcu takšno opozorilo izpodbijajo, delodajalec se je nato obvezan do tega opredeliti.
- Višja nadomestila pri čakanju na delo v agencijah. Po novem bodo agencijski delavci v času, ko so na čakanju pri agenciji, prejemali 80 odstotkov realne plače (prej 70 % minimalne plače).
- Pravica do počitka. Gre za pravico, da se delavcev izven delovnega časa ne obremenjuje po nepotrebnem. Delodajalcu daje obvezo, da ne posega v pravico delavca do počitka. Kako bodo podjetja to izvajala, je še stvar dogovora.
- Izredni dopust za žrtve nasilja. Možnost, da ob oceni tveganja CSD ali ob prijavi na policijo lahko žrtev zaprosi delodajalca za pet dni dopusta.
- Zaščita sindikalnih zaupnikov. Po novem bodo sindikalisti, ki so zaradi izvajanja sindikalnih aktivnosti odpuščeni, bolj zaščiteni pred delodajalcem. Dobili bodo možnost zadržanja odpustitve do obravnave na sodišču na prvi stopnji, kar traja največ šest mesecev. V tem času lahko delo še naprej opravljajo, če jih delodajalec ne želi v podjetju, jim mora zagotoviti nadomestilo v višini 80 odstotkov plače.
Kot je pojasnil Mesec, je zadnji člen predstavljal največji kamen spotike na pogajanjih. Sindikati so v primeru, da se člen izključi iz zakona, napovedali, da bodo zapustili pogajalsko mizo, delodajalci pa so - prav obratno - odhod napovedali, če se vključi.
Mesec je ustregel sindikatom, ki so bili po njegovih besedah ves čas vključeni v pogajanja, medtem ko so delodajalci Ekonomsko-socialni svet vmes že zapustili.
Sicer pa je Mesec z izplenom prvega kroga pogajanj zadovoljen, ocenil je, da so razrešili okrog 90 odstotkov vprašanj. Želi si, da bi se tudi delodajalci vrnili za pogajalsko mizo in v drugem krogu pogajanj predstavili svoje predloge. Vključiti si jih želi tudi v pogovore o reformi pokojninskega sistema.
Oster protest delodajalcev
Reprezentativne delodajalske organizacije Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije z današnjim sporočilom za javnost apelirajo na vlado in koalicijske stranke, "da zmorejo toliko razuma in ne zaprejo socialnega dialoga, ker bodo za to morali prevzeti tudi svoj del odgovornosti".
"Ne gre za vprašanje sindikalnega zaupnika, kar želijo sindikati v javnosti predstaviti kot kamen spotike. Ampak gre za temeljno in načelno vprašanje, ali smo vsi socialni partnerji enakovredni oz. ali imamo delodajalske organizacije v socialnem dialogu enakovreden položaj," so navedli. Zatrdili so, da so doslej pokazali dovolj posluha in odgovornosti.
Še pred tem pa so v ločenem sporočilu za javnost zapisali, da so bili poleg določb obeh evropskih direktiv pripravljeni potrditi tudi usklajene kompromisne predloge, ki se nanašajo na druge člene v zakonu, a to ni zadostovalo.
"Ne pristajamo pa, da se v DZ posreduje predloge novele, ki predhodno niso bili usklajeni med vlado in obema socialnima partnerjema. Ti namreč predvsem za delodajalsko stran prinašajo številne nove finančne in administrativne obremenitve," so bili jasni.
Obravnavali le predloge sindikatov in Levice
V OZS in GZS so se odzvali še z lastnima sporočiloma. Po navedbah prvih so pogovori v zadnjih dneh pokazali, da gre pri poizkusu obuditve socialnega dialoga zgolj za enosmerno komunikacijo, "saj smo se pogovarjali le o predlogih sindikatov in Levice, ne pa tudi o predlogih delodajalcev".
Opozorili so, da so se kljub temu strinjali, da se nekatere pravice zaposlenih uredi z novelo že v tokratnem posegu v zakon. To pomeni, da se zakona o delovnih razmerjih ne bi spreminjalo le z vnosom dveh evropskih direktiv, temveč še s 13 drugimi členi, uskladili pa so še dve dodatni zavezi iz koalicijske pogodbe - ureditev agencijskega dela in ureditev pisnega opozorila pred odpovedjo. "Vse to za sindikate in resorno ministrstvo ni bilo dovolj. Kaplja čez rob pa je bil člen, ki govori o sindikalnih zaupnikih, po katerem bi ti zaupniki dobili večjo zaščito v primerjavi z ostalimi zaposlenimi. V OZS menimo, da to ni bistvena vsebina, ki bi jo morali ministrstvo in sindikati spraviti skozi zakonodajni proces po nujnem postopku," so navedli.
Za RTV Slovenija pa je v sredo povedal, da socialnega dialoga v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) ne bo in da se bodo obrnili na evropske institucije. Spoštovanje pravil socialnega dialoga naj bi zahtevali pri evropskem komisarju za delovna mesta in socialne pravice Nicolasu Schmitu.
Sindikati trdijo, da delodajalci zavirajo pogajanja
V reprezentativnih sindikalnih centralah medtem trdijo, da je delodajalska stran ves čas pogajanj, ki so se začela decembra lani, "na vse načine zavirala pogajanja". Kot so zapisali v sredinem sporočilu za javnost, se nekateri instituti iz zakona zdaj zlorabljajo za discipliniranje zaposlenih ter za doseganje njihove poslušnosti in upogljivosti. "Še zlasti tovrstne pritiske občutijo delavski predstavniki, zato jih je nujno treba zaščititi," so poudarili.
S sprejemom novele se mudi. Slovenija bi morala namreč evropski direktivi v svoj pravni red prenesti že do 1. oz. 2. avgusta lani. Skrajni rok za sprejem zakona, če se želi država izogniti tožbi Evropske komisije oz. kazni v višini 1,5 milijona evrov, je 15. november.
Rajši poskrbite da ne bo dodatka do minimalca, ker plaĉa 1200 evrov z vsemi dodatki je beda!
Pa kdo ti verjame?..politični lažnivec št.1
Dejansko ne vidim nič pomembnega in uporabnega. Delodajalcu lahko trenutno vsak dan predlagam novo pogodbo. Ni treba, da mi zaklon predpiše, da to lahko storim samo enkrat letno. Če sem žrtev nasilja in zaradi tega delo trenutno ne pride v… ...prikaži več poštev, mi bo moj osebni zdravnik dal bolniško. Ne rabim tega razlagati babam na CSD, da bo cel kraj vedel.