Slovenija
276 ogledov

Parkirne kazni s Hrvaške: pravno utemeljene ali ne, svoj cilj so dosegle

Parkiranje Profimedias
Večina dolžnikov je plačala, so povedali v podjetju, ki upravlja parkirišča v Opatiji. Kakšne možnosti imajo tisti, ki niso plačali

Kot kaže so grožnje z izvršbami, ki so jih zaradi neplačanih parkirnin množično pošiljala hrvaška podjetja, dosegla svoj namen ne glede na to, na kako trdnih pravnih temeljih so. V podjetju Liburnija parking, ki ima koncesijo za parkirnine v Opatiji, so nam povedali, da velika večina dolžnikov po prejemu opomina dolg plača. 

"Točnega podatka o skupnem številu neplačanih dnevnih parkirnih kart nimamo, gre pa za več tisoč dolžnikov. Prav tako nimamo podatka o številu opominov, ki jih je poslal odvetnik, številka se dnevno spreminja," nam je odgovorila direktorica Maja Leoni. Kot smo obširno poročali, so sicer pošiljali notarske predloge za izvršbo. 

Kup vprašanj, odvetnik predlaga vložitev ugovora

"Obstaja cela vrsta vprašanj, na katera še nimamo odgovora, zato je po moji oceni najbolj pametno  v roku osmih dni vložiti ugovor. Sodne prakse namreč še ni," svetuje zagrebški odvetnik Ruđer Anić.

"Odločitve na sodiščih so bile v primerih, ki jih zastopam, gre za dolžnike iz Avstrije in Nemčije, doslej dveh vrst. V nekaj primerih je sodišče na prvi stopnji sklep o izvršbi zavrglo. Odločilo je namreč, da notar iz Pule ni bil pristojen za izdajo sklepov o izvršbi za primere izven njegove županije. Tako je na primer notar izdajal sklepe za neplačane parkirnine v Zadru ali Splitu. Nasprotna stran se je sicer na to odločitev pritožila, jaz sem na pritožbo že odgovoril, sedaj pa čakamo na odločitev drugostopenjskega sodišča," je pojasnil Anić in dodal, da je šla večina izvršb, ki so bile poslane v Avstrijo, je šlo preko istega odvetnika in notarja iz Pule. "Zdaj sem videl tudi že primere, ki jih je vodil notar iz Reke, ki bi lahko bil pristojen za postopke na području primorsko-goranske županije," je dejal. 

Odposlanih na tisoče, deset tisoče izvršb

"V primerih, ko je notar bil pristojen in so se neplačane parkirne kazni nanašale na županijo, za katero je pristojen, pa je sodišče v Puli postopek ustavilo, dokler evropsko sodišče ne odgovori na vprašanje, ali so notarji pristojni za izvršbe, ali je to lahko le sodišče. Tega odgovora evropskega sodišča še ni," je še pojasnil Anić, ki ocenjuje, da je bilo odposlanih več tisoč, morda tudi več deset tisoč predlogov za izvršbe. 

Tudi če izvršba ne bo padla na hrvaškem sodišču, pa je možno, da je ne bo mogoče izvesti v Sloveniji. 

"Če se ugovor ne vloži, sklep o izvršbi postane pravnomočen in izvršljiv. Najbrž bi ga bilo kasneje zaradi tega mogoče izpodbijati, a menim, da je bolje vložiti  že ugovor na predlog za izvršbo. Če ni ugovora, sklep o izvršbi postane pravnomočen in izvršljiv. Če dolžnik nima premoženja na Hrvaškem, bo potrebno izvršbo zahtevati od Slovenije. Ali je notarski sklep o izvršbi lahko podlaga za izvršbo v Sloveniji, to je vprašanje, na katerega lahko odgovori oseba ki pozna slovensko pravo," pravi Anić. 

Ključni adut slovenskih dolžnikov morda napačno vročanje

"Na Okrajnem sodišču v Mariboru na izvršilnem oddelku še nismo odločali o predlogu za izvršbo na podlagi hrvaškega notarskega sklepu o izvršbi," so pojasnili na mariborskem sodišču, v Ljubljani pa pravijo, da evidence ne vodijo na način, da bi lahko preverjali, ali je sklep o izvršbi izdalo sodišče ali notar. 

Preberite še: 

Če bi Hrvaška (po morebitnem pozitvni odločbi Sodišča EU) izvršbo zahtevala po Uredbi EU 1215/2012, ki govori o priznavanju tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, bodo imeli dolžniki možnost rednega pravnega sredstva, to je ugovor zoper sklep o izvršbi. Tako bodo lahko podali zahtevo, da se izvršitev zavrne, uveljavili pa bodo lahko tudi ugovore v zvezi z neustrezno vročitvijo, so pojasnili na mariborskem sodišču. 

To bi lahko bil ključni adut slovenskih dolžnikov. V primerih, o katerih smo pisali, je namreč odvetnik oziroma notar predlog za izvršbo poslal po pošti, medtem ko evropska uredba za vročanje sodnih in izvedsodnih pisanj določa drugačen postopke. Hrvaško sodišče bi moralo pošto posredovati slovenskemu, to pa dolžniku. 

"V okviru izvršilnega postopka ima dolžnik možnost podati ugovor, v katerem lahko poleg ugovornih razlogov, ki jih določa nacionalna zakonodaja (Zakon o izvršbi in zavarovanju) uveljavlja tudi zavrnitev izvršitve odločbe, če ta ni bila izdana skladno s pravili, ki jih določa evropski pravni akt, ki je v konkretnem primeru v uporabi," so pojasnili na ministrstvu za pravosodje. 

Druga možnost: evropski nalog za izvršbo je večji zaplet

Druga možnost je, da bo Hrvaška izdala evropski nalog za izvršbo, katerega podlaga je lahko tudi javna listina (torej notarska) o nespornih zahtevkih. Nesporen pa je na primer zahtevek, ki mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal skladno z ustreznimi postopkovnimi pravili na podlagi zakonodaje države članice izvora (Hrvaške). 

V tem primeru bi bila zadeva bolj zapletena, saj bi postopek ugovora potekal na Hrvaškem po hrvaški zakonodaji. "Za popravke ali umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo se uporablja zakonodaja države članice izvora," so pojasnili na ljubljanskem sodišču. 

"Dolžnik lahko v primeru, če je izdan evropski nalog za izvršbo v državi članici, kjer je bil izdan, predlaga popravek ali umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo. Potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo se na zahtevo sodišču izvora: popravi, kadar zaradi vsebinske napake obstaja neskladje med sodbo in potrdilom; umakne, kadar je bilo očitno napačno odobreno glede na pravila, določena v tej uredbi." Ali bi tukaj uspeli s pritožbo, da predlog za izvršbo ni bil pravilno vročen, da mu zato niste mogli ugovarjati in da torej ne gre za nesporen zahtevek, ki je lahko podlaga za izdajo evropskega naloga za izvršbo, je vprašljivo. Možnost za pritožbo pa obstaja.

Hrvaško podjetje meni, da bo zadevo mogoče izterjati

"Ne strinjamo se s stališčem, da te izvršbe v Sloveniji ni mogoče izvesti," pa je na vprašanje o izvršljivosti direktorica Liburnija parkinga in dodala, da je osebne podatke lastnikov vozil pridobil slovenski odvetnik neposredno od Slovenske policije, kar ne more držati. Podatke lahko namreč odvetnik dobi od upravnih enot. 

janez.zalaznik@zurnal24.si

 

Kot kaže so grožnje z izvršbami, ki so jih zaradi neplačanih parkirnin množično pošiljala hrvaška podjetja, dosegla svoj namen ne glede na to, na kako trdnih pravnih temeljih so.

 

V podjetju Liburnija parking, ki ima koncesijo za parkirnine v Opatiji, so nam povedali, da velika večina dolžnikov po prejemu opomina dolg plača.

 

»Točnega podatka o skupnem številu neplačanih dnevnih parkirnih kart nimamo, gre pa za več tisoč dolžnikov. Prav tako nimamo podatka o številu opominov, ki jih je poslal odvetnik, številka se dnevno spreminja,« nam je odgovorila direktorica Maja Leoni.

 

Kot smo obširno poročali, so sicer pošiljali notarske predloge za izvršbo.

 

 

»Obstaja cela vrsta vprašanj, na katera še nimamo odgovora, zato je po moji oceni najbolj pametno v roku osmih dni vložiti ugovor. Sodne prakse namreč še ni,« svetuje zagrebški odvetnik Ruđer Anić.

 

»Odločitve na sodiščih so bile v primerih, ki jih zastopam, gre za dolžnike iz Avstrije in Nemčije, doslej dveh vrst. V nekaj primerih je sodišče na prvi stopnji sklep o izvršbi zavrglo. Odločilo je namreč, da notar iz Pule ni bil pristojen za izdajo sklepov o izvršbi za primere izven njegove županije. Tako je na primer notar izdajal sklepe za neplačane parkirnine v Zadru ali Splitu. Nasprotna stran se je sicer na to odločitev pritožila, jaz sem na pritožbo že odgovoril, sedaj pa čakamo na odločitev drugostopenjskega sodišča,« je pojasnil Anić in dodal, da je šla večina izvršb, ki so bile poslane v Avstrijo, je šlo preko istega odvetnika in notarja iz Pule. »Zdaj sem videl tudi že primere, ki jih je vodil notar iz Reke, ki bi lahko bil pristojen za postopke na području primorsko goranske županije,« je dejal.

 

»V primerih, ko je notar bil pristojen in so se neplačane parkirne kazni nanašale na županijo, za katero je pristojen, pa je sodišče v Puli postopek ustavilo, dokler evropsko sodišče ne odgovori na vprašanje, ali so notarji pristojni za izvršbe, ali je to lahko le sodišče. Tega odgovora evropskega sodišča še ni,« je še pojasnil Anić, ki ocenjuje, da je bilo odposlanih več tisoč, morda tudi več deset tisoč predlogov za izvršbe.

 

 

Tudi če izvršba ne bo padla na hrvaškem sodišču, pa je možno, da je ne bo mogoče izvesti v Sloveniji.

 

»Če se ugovor ne vloži, sklep o izvršbi postane pravnomočen in izvršljiv. Najbrž bi ga bilo kasneje zaradi tega mogoče izpodbijati, a menim, da je bolje vložiti  že ugovor na predlog za izvršbo. Če ni ugovora, sklep o izvršbi postane pravnomočen in izvršljiv. Če dolžnik nima premoženja na Hrvaškem, bo potrebno izvršbo zahtevati od Slovenije. Ali je notarski sklep o izvršbi lahko podlaga za izvršbo v Sloveniji, to je vprašanje, na katerega lahko odgovori oseba ki pozna slovensko pravo,« pravi Anić.

 

 

 

 

Kako bo, ko in če bo, pa še ni jasno.

 

»Na Okrajnem sodišču v Mariboru na izvršilnem oddelku še nismo odločali o predlogu za izvršbo na podlagi hrvaškega notarskega sklepu o izvršbi« so pojasnili na mariborskem sodišču, v Ljubljani pa pravijo, da evidence ne vodijo na način, da bi lahko preverjali, ali je sklep o izvršbi izdalo sodišče ali notar.

 

 

 

Če bi Hrvaška (po morebitnem pozitvni odločbi Sodišča EU) izvršbo zahtevala po Uredbi EU 1215/2012, ki govori o priznavanju tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, bodo imeli dolžniki možnost rednega pravnega sreedstva, to je ugovor zoper sklep o izvršbi. Tako bodo lahko podali zahtevo, da se izvršitev zavrne, uveljavili pa bodo lahko tudi ugovore v zvezi z neustrezno vročitvijo, so pojasnili na mariborskem sodišču.

 

To bi lahko bil ključni adut slovenskih dolžnikov. V primerih, o katerih smo pisali, je namreč notar predlog za izvršbo poslal po pošti, medtem ko evropsa uredba za vročanje sodnih in izvedsodnih pisanj določa drugačen postopke. Hrvaško sodišče bi moralo pošto posredovati slovenskemu, to pa dolžniku.

 

»V okviru izvršilnega postopka ima dolžnik možnost podati ugovor, v katerem lahko poleg ugovornih razlogov, ki jih določa nacionalna zakonodaja (Zakon o izvršbi in zavarovanju) uveljavlja tudi zavrnitev izvršitve odločbe, če ta ni bila izdana skladno s pravili, ki jih določa evropski pravni akt, ki je v konkretnem primeru v uporabi,« so pojasnili na ministrstvu za pravosodje.

 

 

Druga možnost je, da bo Hrvaška izdala evropski nalog za izvršbo, katerega podlaga je lahko tudi javna listina (torej notarska) o nespornih zahtevkih. Nesporen pa je na primer zahtevek, ki mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal skladno z ustreznimi postopkovnimi pravili na podlagi zakonodaje države članice izvora (Hrvaške).

 

V tem primeru bi bila zadeva bolj zapletena, saj bi postopek ugovora potekal na Hrvaškem po hrvaški zakonodaji. »Za popravke ali umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo se uporablja zakonodaja države članice izvora,« so pojasnili na ljubljanskem sodišču.

 

»Dolžnik lahko v primeru, če je izdan evropski nalog za izvršbo v državi članici, kjer je bil izdan, predlaga popravek ali umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo. Potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo se na zahtevo sodišču izvora: popravi, kadar zaradi vsebinske napake obstaja neskladje med sodbo in potrdilom; umakne, kadar je bilo očitno napačno odobreno glede na pravila, določena v tej uredbi.« Ali bi tukaj uspeli s pritožbo, da predlog za izvršbo ni bil pravilno vročen, da mu zato niste mogli ugovarjati in da torej ne gre za nesporen zahtevek, ki je lahko podlaga za izdajo evropskega naloga za izvršbo, je vprašljivo. Možnost za pritožbo pa obstaja tudi tukaj.

 

»Presoja je odvisna od posameznega konkretnega primera,« so še dodali na sodišču.

 

 

»Ne strinjamo se s stališčem, da te izvršbe v Sloveniji ni mogoče izvesti,« pa je na vprašanje o izvršljivosti direktorica Liburnija parkinga in dodala, da je osebne podatke lastnikov vozil pridobil slovenski odvetnik neposredno od Slovenske policije, kar ne more držati. Podatke lahko namreč odvetnik dobi od upravnih enot.

 

 

 

 

 

 

 

OKVIR
»O dopustnosti visokih stroškov se sodišče tako sploh še ni opredeljevalo, najbrž pa bi se dalo upravičiti, da je na primer vsak prevod poseben, saj ima svojo številko, sodni izvršitelj in dolžnik sta različna, prav tako pa so narejene različne poizvedbe., itd.,« ocenjuje odvetnik Anić. Vsi stroški so namreč z desetih evrov parkirne karte zrasli na več kot dvesto evrov.

 

 

OKVIR 2

»Sodišče še ni opredeljevalo, ali gre za civilni ali gospodarski postopek. Evropsko sodišče je sicer v več primerih presodilo, da v takih primerih ne gre za civilni ili gospodarski postopek, saj imajo koncesionarji, ki na primer upravljajo parkirišča, javna pooblastila,« ocenjuje odvetnik Anić. V primeru, da gre za prekrškovne zadeve, glob v Sloveniji ne bo mogoče izterjati.

 

Strški

 

Stroški ugovora znašajo približno sto evrov, če ne gre za kakšen primer, ko je potrebna zelo intenzivna komunikacija s stranko. Če pride do pravde, zdaj do tja še nismo prišli, saj v vseh primerih teče še izvršilni postopek, je strošek še dodatnih 625 kun.

 
Komentarjev 12
  • Ludvik Miholic 16:10 06.december 2016.

    katera slovenska odvetnica dela za hrvate budci slovenski spustite ji pisarno v zrak naj jo odpihne za hrvasko

  • nergač 13:45 24.avgust 2016.

    tole isto znajo početi Avstrijci še v mnogo hujši obliki. Ne se slepit.

  • maresem 13:41 24.avgust 2016.

    Čefurska posla - prodajaj meglo, kradi, goljufaj, izsiljuj,.....