Plačala je 1250 evrov manj obresti, večina ljudi pa ne

Ko je euribor leta 2015 prvič v zgodovini postal negativen, so se nekatere banke odzvale tako, da so upoštevale, kot da je nič. Sodišče je odločilo, da je to nezakonito. Večina bank pa je v pogodbe vključila izrecno določbo, da se v primeru negativnega euriborja upošteva, kot da je nič. V primeru kredita euribor plus 1,9 odstotka je tako potrošnik plačeval 1,9 odstotka obresti namesto 1,4 odstotka, kolikor bi znašale, če bi se upošteval euribor -0,5 odstotka.

Kot kaže, bi lahko bila sporna tudi ta praksa. "Takšna praksa, ko kreditodajalec zaščiti sebe in v kreditnih pogodbah omeji spremenljivi del obrestne mere navzdol, ne da bi hkrati določil najvišjo obrestno mero in s tem zaščitil tudi potrošnika (kot šibkejšo stranko), je po našem mnenju nedopustna in nepoštena," menijo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

V šestih letih plačala 1250 evrov manj, kot bi sicer

"Meni banka upošteva negativni euribor in zaradi tega sem v šestih letih in enem mesecu plačala 1250 evrov manj obresti," nam je svoj primer zaupala sodelavka, ki je imela ob začetku negativnega euriborja približno 80 tisoč evrov posojila. Negativni euribor se je pri njenem kreditu prvič upošteval septembra leta 2016. Večina bank negativnega euriborja ni upoštevala. 

Na zvezi potrošnikov so izračunali, da neupoštevanje negativnega euriborja pri 150 tisoč evrih stanovanjskega posojila na 20 let posojilojemalca oškoduje za skoraj 2.200 evrov, pri 30 tisoč evrih potrošniškega posojila na pet let pa za dobrih 200 evrov. Zavod Kolektiv99, ki poziva k vložitvi kolektivne tožbe proti bankam, ima na svoji spletni stran kalkulator prikrajšanja, a za celotno obdobje upošteva, da je euribor -0,5 odstotka, kar pa ne drži. ZPS je upoštevala povprečno vrednost -0,27 odstotka. 

Juhart: Klavzula načeloma ni sporna, a prostor za interpretacijo je širok

V pogodbah z variabilno obrestno mero je določeno, da je je obrestna mera variabilna, praviloma je to euribor, plus pribitek. Floor klavzula pa je "dodaten dogovor, da če je referenčna obrestna mera nič ali negativna, se uporablja nič. Ta klavzula se je uporabljala v pogodbah na slovenskem trgu," je pojasnil Miha Juhart z ljubljanske pravne fakultete.

"Nehvaležno je govoriti o poštenosti in nepoštenosti te klavzule, prostor za odločitev sodišča je relativno širok," opozarja Juhart. Sodišče se bo moralo odločiti, ali gre za poseben ali splošen pogodbeni pogoj. Če je poseben, običajno se šteje določilo glede cene za poseben pogoj, tu je nekoliko ožji prostor za interpretacijo. Če bi šlo za splošen pogoj, pa bo ključna presoja, ali res pomeni znatno zmanjševanje ali prerazporeditev pravic in obveznost, saj pokriva ozko časovno in vrednostno območje, je pojasnil Juhart.

"Kjer so te klavzule pri nas dogovorjene, menimo, da gre za prakso, ki je utemeljena in ni v nasprotju z načeli vestnosti in poštenosti," je prepričan Juhart. "Prepričljivih argumentov, da gre za same po sebi nepoštene klavzule, ni," pravi.

Zato je v Avstriji nezakonito, pri nas pa ne

Opozoril je, da primera iz Avstrije, kjer je vrhovno sodišče odločilo, da je floor klavzula nezakonita, ne moremo prenesti v Slovenijo. V Avstriji zakon o varstvu potrošnikov določa, da mora pogodba, če vsebuje cenovne prilagoditvene klavzule, predvidevati korekcijo navzgor in navzdol, to je tako imenovana zahteva po simetriji. Povedano bolj po domače, če je banka omejila obrestno mero navzdol, bi jo morala tudi navzgor.

"Sodišče se je naslonilo na to, zato so bile klavzule nedopustne, če se ne določa tudi cap klavzule, torej najvišje obrestne mere. V našem pravu takšne določbe ni in tudi avstrijska literatura poudarja, da gre za njihovo posebnost," opozarja Juhart.

Mitja Podpečan iz odvetniške pisarne Jadek in Pensa je opozoril, da je ureditev kolektivnih sporov v praksi še precej slabo preizkušena, saj je zakon, ki jih dopušča, star šele štiri leta, vložene pa so bile le štiri kolektivne tožbe, le ena od teh je bila potrošniška, ki uveljavlja denarne zahteve.

"Ta tožba je še na začetku, še nobene odločitve ni bilo, niti odločitve, ali tožnik sploh lahko vodi tak spor in se kolektivna tožba dopusti,« pravi Podpečan, ki opozarja, da gre za ogromno količino dela za udeležene pravnike, sodišče mora v enem takem postopku preizkusiti utemeljenost več sto ali več tisoč zahtevkov potrošnikov.

Zahtevki v kolektivni tožbi morajo biti takšni, da ni treba preverjati okoliščin vsakega primera posebej, obstajati mora dovolj velika skupina potrošnikov v bistveno enakih okoliščinah, tudi vrednostno, opozarja Podpečan in dodaja, da je v kolektivnem sporu zoper eno izmed bank postopek trajal pet let, pa sploh ni šlo za odločanje o denarnih zahtevkih.

30 odstotkov prisojene odškodnine lahko pomenijo odvetniški stroški, višina nagrade je lahko tudi razlog za kolektivne tožbe, ki očem ni viden.

Milan Podpečan, odvetniška pisarna Jadek in Pensa

Na vprašanje, ali bi nam svetoval vložitev tožbe, če bi imeli v posojilni pogodbi floor klavzulo, pa je dejal, da je treba preveriti dokumente, okoliščine sklenitve, ali je šlo morda za preslepitev. "Vse je v papirjih, takega nasveta vam ne morem dati kar tako čez mizo," je dejal.

Lahko bi izbrali drug kredit ali ga zamenjali

"Ali bodo stranke odločile, da vložijo tožbo, je njihova odločitev, dejstvo je, da so vprašanja kompleksna, nekateri pa zelo posplošujejo in zavajajo. Dejstvo je, da so postopki dolgotrajni, da stanejo, kakšna bo sodna praksa doma in v tujini, pa ni jasno. Ali v tožbo ali ne se je treba odločiti na podlagi razmisleka o vseh dejstvih in ta niso nujno samo takšna, ki jih navajajo tisti, ki vabijo k tožbam. Menimo, da če so pogodbena določila znana vnaprej, se ima potrošnik možnost odločati. Če pogodba ni več optimalna, če se okoliščine spremenijo, se lahko kredit zamenja z drugim. Nobene prisile ni, ne da posojilno pogodbo sklene, ne da v njen ostane," je dejala predsednica združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo.

Cena posojila mora odražati upravljanje s kreditnim tveganjem in celoten strošek virov financiranja, kapital, depozite in zadolževanje na trgu. Vir financiranja ni enak euriborju, ampak je odvisen od strukture bilance, zato so tudi cene produktov različne, kreditov in drugih produktov. Če banke ne prenašajo negativnega euriborja, to ne pomeni, da služijo na račun potrošnikov. Neto obrestna marža bančnega sektorja že leta pada, je dejala Zadravec Caprirolo. 

"Banke nudijo potrošniku več kot en kreditni produkt, imamo izbiro med produkti in med bankami, če se pogoji spremenijo na način, da potrošniku ne ustreza več, lahko predčasno odplača kredit in ni zavezan ostajati v pogodbenem razmerju," je še opozorila in dodala, da je bilo v zadnjih letih precej predčasnih odplačil kreditov z variabilno in novega zadolževanja s fiksno, celo brez stroškov.

janez.zalaznik@styria-media.si