Po 176 dneh gre Janša lahko domov

Sklep so ustavni sodniki sprejeli soglasno, veljati pa je začel, ko so ga vročili zaporu na Dobu.

Ključno je bilo dejstvo, da je Janša poslanec in hkrati predsednik največje opozicijske stranke v Državnem zboru, dobro delujoča opozicija vsakokratni izvršilni oblasti pa eden temeljev demokracije. Če bi se izkazalo, da so bile v sojenju v zadevi Patria Janši res kršene človekove pravice, bi nastale težko popravljive posledice za dobro in učinkovito delovanje demokratičnega parlamenta in oblasti. Če pa se Janševe trdive v ustavni pritožbi ne bi izkazale kot utemeljene, pa bi se le ponovno vzpostavilo sedanje stanje, ko je v zaporu in in hodi v parlament.  

Končna odločitev o ustavni pritožbi naj bi bila sicer znana v prihodnjih dveh mesecih. 

Zadeva Patria sega v leto 2004, ko je državni zbor sprejel program, v okviru katerega so predvideli nakup 135 oklepnikov za potrebe slovenske vojske. V postopku izbire naj bi finsko podjetje Patria prek posrednikov slovenskim javnim uslužbencem plačalo 21 milijonov evrov. Na zatožno klop so sedli Janez Janša, Tone Krkovič, Ivan Črnkovič, Walter Wolf in Jože Zagožen. Slednji je med procesom umrl, Wolf pa je zbežal v Kanado in ga iščejo z mednarodno tiralico. 

Janša, Krkovič in Črnkovič so bili junija 2013 spoznani za krive, sodba pa je postala pravnomočna letos spomladi. Prvak SDS je zaporno kazen na Dobu začel prestajati junija, Krkovič v začetku julija, Črnkovič pa sredi oktobra. Trojica je vložila ustavno pritožbo, s katero poskušajo izpodbiti pravnomočno sodbo in dokazati, da je bil sodni proces pred tremi sodišči potekal nezakonito.

Od pravnomočne sodbe do danes

Janez Janša je bil 5. junija 2013 nepravnomočno obsojen na dve leti zapora, ker naj bi med 10. in 22. avgustom 2005 sprejel obljubo nagrade. Zaporna kazen je bila izrečena tudi Ivanu Črnkoviču in Tonetu Krkoviču. 28. aprila 2014 je višje sodišče potrdilo prvostopenjsko obsodilno sodbo v zadevi Patria, s čimer je sodba v zadevi Patria postala pravnomočna. Janša je sicer vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno in ustavno pritožbo na ustavno sodišče, a je bil zavrnjen.

20. junija 2014 je Janša začel prestajati dvoletno zaporno kazen na Dobu. Njegovi podporniki so napovedali, da bodo pred zaporom protestirali vsak dan, dokler Janša ne bo izpuščen. Oblikovali so se v Odbor 2014 in svoje shode preselili pred stavbo višjega in vrhovnega sodišča v Ljubljani. 

13. julija 2014 so potekale parlamentarne volitve, na katerih je Janez Janša dobil nov poslanski mandat. Janšev zagovornik Franci Matoz je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero je poskušal izpodbiti dosojeno zaporno kazen. 

1. avgusta 2014 je z delom začel nov sklic parlamenta, ki se ga je udeležil tudi Janez Janša, ki se je na delo pripeljal z Doba. Potrjeni so bili vsi poslanski mandati, saj so sprejeli odločitev, da o Janševem mandatu odločajo ločeno. Odločitev o tem je bila sprejeta 15. oktobra, ko so poslanci Janši odvzeli mandat. 

Na odločitev se je Janša odzval s pritožbo na ustavno sodišče, ki mu je sredi novembra ugodilo. Z 20. novembrom se je tako Janša vrnil v poslanske klopi, kjer je medtem njegov stol sameval, saj Božo Predalič, ki bi mu pripadlo poslansko mesto, ni želel prevzeti mandata, dokler ustavno sodišče ne bi sprejelo odločitve. 

Janšev zagovornik Matoz je 27. novembra na ustavno sodišče vložil drugo pritožbo zaradi obsodbe v zadevi Patria. Sodišču je predlagal, naj zadrži izvršitev sodbe, da lahko Janša nemudoma odide s prestajanja kazni. Sodniki so se odločili, da zadevo obravnavajo absolutno 

Saša Despot

Začetki afere pred desetimi leti

julij 2004 - državni zbor sprejme program razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV), ki predvideva nakup 135 srednjih bojnih kolesnih vozil

avgust 2004 - ministrstvo podpiše pismo o nameri z družbo Viator & Vektor

junij 2006 - Ministrstvo za obrambo na razpisu za dobavo pehotnih bojnih vozil izbere podjetje Rotis, ki zastopa finsko podjetje Patria. Istega meseca SNS pozove Janšo, naj naroči revizijo postopka razpisa in pogodbe, kar je ta zavrnil. MORS je začasno preložilo podpis pogodbe. Dober teden dni kasneje je Sistemska tehnika vložila tožbo proti Sloveniji in Rotisu in zahtevala razveljavitev pogodbe.

julij 2006 - Sistemska tehnika je na MORS vložila uradno zahtevo za revizijo postopka izbire oklepnikov, ki je bila konec meseca zavrnjena. 

maj 2008 - Finska policija je v okviru preiskave podkupovanja v zadevi Patria priprla dve osebi. 
september 2008- finska državna televizija YLE objavi oddajo Resnica o Patrii, v katerem trdijo, da je finsko podjetje Patria plačalo MORS 21 milijonov evrov, da bi pridobilo 278 milijonov evrov vreden posel. Denar naj bi posredno dobili nekateri slovenski javni uslužbenci, med drugim se omeni tudi tedanji premier Janez Janša.  Janša je obtožbe zavrnil. Na izredni seji državnega zbora so obravnavali podrobnosti glede nakupa in ovrgli obtožbe o korupciji.

25. 3. 2009 - Slovenska policija izvede več hišnih preiskav. 

december 2009 - Vložen je obtožni predlog zoper nekdanjega obrambnega ministra Karla Erjavca in nekdanjega načelnika generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. 

avgust 2010 - Vloženi so obtožni predlogi v zadevi Patria zoper Walterja Wolfa, Jožeta Zagožna, Toneta Krkoviča, Ivana Črnkoviča in Janeza Janšo. 

september 2011 - Začetek sojenja prej omenjeni peterici. Bremenijo jih dajanja ali sprejemanja daril v postopku izbora in nakupa oklepnikov Patria. 

september 2012 - MORS s podjetjema Rotis in Patria podpiše dogovor, o prekinitvi nabave oklepnikov. 

december 2012 - Na Finskem so vložene obtožnice zoper šesterico nekdanjih uslužbencev Patrie. Med njimi tudi zoper nekdanjega generalnega direktorja Jormo Wiitakorpija.