Slovenija
11208 ogledov

Poklukar: "Če tega ne sprejmemo, to pomeni še leto in pol dnevnih stisk"

Janez Poklukar, minister za zdravje Vlada RS Janez Poklukar, minister za zdravje
Na ta zakon čakamo že dve desetletji, opozarja Poklukar.

Na zakon o dolgotrajni oskrbi in sistemsko ureditev tega področja čakamo že dve desetletji, zato je naše poslanstvo in dolžnost, da dosežemo družbeno-politični konsenz o njem, je v pogovoru pred prvo obravnavo zakona v DZ za STA izpostavil minister za zdravje Janez Poklukar. V zakonodajnem postopku pričakuje aktivno sodelovanje poslanskih skupin.

Kot je spomnil, na sprejem zakona čakamo od leta 2002, od takrat pa je bilo oblikovanih že več različnih predlogov. Aktualna vlada bo poslance s svojim predlogom poskušala prepričati prvič že prihodnji teden, ko bodo na seji DZ opravili prvo obravnavo.

"Za človeka vredno življenje"

Zakon po njegovih besedah prinaša sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe, ključno vodilo predloga pa je "za primerljive pravice primerljive storitve". "S tem na isti imenovalec dajemo vse prebivalce. Dolgotrajna oskrba ni socialni transfer, tako kot danes marsikdo izrablja pomoč na domu. Storitve dolgotrajne oskrbe so za to, da lahko nekdo živi samostojno, človeka vredno življenje," je pojasnil Poklukar.

Predlog zakona, kot pravi minister, med drugim vzpostavlja nadzor za transparentno in pravilno uporabo sredstev, poskuša omejiti fizično in finančno nasilje nad starejšimi ter preprečiti razmere, ki bi posameznike pahnile v revščino. Ob tem predlog naslavlja pravice iz dolgotrajne oskrbe za tiste iz starostne skupine od 18 do 65 let, ki so zaradi različnih okoliščin popolnoma odvisni od pomoči drugih.

Upokojenec | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Čim dlje v domačem okolju

Po predlogu zakona bi sistem dolgotrajne oskrbe ponujal institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe, razen institucionalne, je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.

Kot pomembno je Poklukar izpostavil, da predlog uporabnikom omogoča, da čim dlje živijo zunaj institucij, v domačem okolju. "To je največja dodana vrednost - da ostajaš v okolju, v kateremu si ves čas živel in delal, tudi za druge, sedaj pa ti to okolje na primeren način vrača, ko postaneš odvisen od pomoči drugih," je dejal.

Institucionalna oskrba bo sicer vključevala bivalne enote (kjer ljudje ob tehnični pomoči živijo skoraj povsem samostojno), oskrbovane domove (kjer je praviloma 80 odstotkov oskrbovancev samostojnih) in negovalne domove (kjer večina ljudi potrebuje zdravstveno oskrbo).

Različne kategorije

"Čez čas bo seveda prihajalo do prehajanja med kategorijami, in to v obe smeri," napoveduje Poklukar in ob tem poudarja pomen virov pomoči v lokalnih skupnostih, ki posameznikom lahko pomagajo k uvrstitvi v samostojnejšo kategorijo.

Uvrščanje v kategorije bo, tako minister, v domeni vstopnih točk Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in ne zdravnikov. "Mogoče bodo ob tem malo slabe volje, a mi jih nočemo s tem dodatno obremeniti," je pojasnil. Za delo na vstopnih točkah bodo usposobili kader, ki bo ljudi po enakih kriterijih razvrščal v omenjene kategorije. "Pravico oziroma način dolgotrajne oskrbe pa si vsak izbere sam," je povedal Poklukar, saj da nekomu bolj ustreza denarni prejemek, ki pa bo po ministrovih zagotovilih namensko porabljen in pod nadzorom.

Na tej točki številne kritike

Glede številnih kritik strokovne javnosti, ki so letele na vladni predlog po predstavitvi zakona, Poklukar odgovarja, da je predlog zakona šele na začetku zakonodajnega postopka in ga je še vedno mogoče nadgraditi. Morajo biti pa vsi deležniki sposobni sklepati kompromise v skupno dobro, saj smo pri staranju vsi na isti poti, meni.

Med glasnejšimi pomisleki je bilo vprašanje financiranja. Aktualni predlog namreč predvideva, da vlada v prvi polovici leta 2024 pripravi posebno zakonodajno rešitev o novem prispevku, ki ga praviloma sprejme do konca tistega leta. Dokler pa ta zakon ne bo uveljavljen, bo razliko pokrival državni proračun.

Kot pojasnjuje minister, so se tako odločili, ker je v prvi vrsti ministrstvo za finance zagotovilo, da je to možno, po drugi strani pa na ta način vse najbolj pravično bremenijo, saj v proračun prispevamo vsi. Ob tem je izpostavil, da je bilo v predhodnih zakonodajnih postopkih ravno financiranje glavni razlog, da zakon ni bil sprejet. "Mi smo že v začetku šli mimo tega izhodišča, zavedajoč se, da nas to ne sme deliti. Ključno je, da postavimo zakon, da s tem začnemo," je poudaril.

Če v dogovorjenem času ne bo sprejet sistemski zakon za financiranje zdravstvene oskrbe, se bo financiranje storitev dolgotrajne oskrbe po Poklukarjevih besedah nadaljevalo iz proračuna.

upokojenec upokojenca starejša moška | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Financiranje

Stroški dolgotrajne oskrbe za leto 2025 so sicer ocenjeni na 744 milijonov evrov, od katerih naj bi 222 milijonov evrov pridobili iz prispevka za dolgotrajno oskrbo. Znesek, ki bi ga moral prinesti novi prispevek, so izračunali na podlagi predvidenih storitev za tisto leto in njihovih cen, pa tudi na podlagi predvidenega prenosa obstoječih sredstev iz prispevka za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Del sredstev bo sicer še vedno pokril proračun, predvidevajo na ministrstvu.

Možnosti za oblikovanje novega prispevka so po Poklukarjevih besedah različne. Tako se poraja vprašanje, ali bi oblikovali novo obdavčitev, uvedli novo socialno ali drugačno zavarovanje in kako visok bo prispevek, je naštel in dodal, da se bo z družbenim konsenzom za eno treba odločiti.

Zagotavljanje kadra

Ob tem pa je tudi zagotavljanja kadra za opravljanje storitev po Poklukarjevih besedah enako velik izziv kot postavitev sistema dolgotrajne oskrbe. Kot dobro izhodišče je izpostavil pilotne projekte, ki so pokazali, kateri kadri so ključni. Med njimi je naštel socialne oskrbovalke, diplomirane medicinske sestre, zdravstvene tehnike, kineziologe, fizioterapevte, psihologe in psihoterapevte.

Tovrstni kadri so v lokalnih okoljih praviloma na voljo, na ministrstvu pa so predlagali nacionalno poklicno kvalifikacijo negovalec, "da po skrajšanem postopku dobimo dovolj kadra za izvajanje nalog". Da bi zagotovili dovolj kadra za delovanje sistema dolgotrajne oskrbe, pa bodo sistem vzpostavljali postopoma, v štirih do petih letih.

Minister je izrazil prepričanje, da so "skupaj sposobni prevzeti odgovornosti in zakon pripeljati čez zakonodajni postopek". "Vsakemu od nas se lahko zgodi, da bo jutri potreboval dolgotrajno oskrbo in zato je prav, da pomislimo na tiste, ki jo potrebujejo že danes," je pozval.

dezurni@styria-media.si

 
Komentarjev 15
  • Avatar Anion6anion
    Anion6anion 18:33 16.oktober 2021.

    Po Klukec , razočaral si me. Prodana duša JJ.

  • miho 16:43 16.oktober 2021.

    "pravice iz dolgotrajne oskrbe za tiste iz starostne skupine od 18 do 65 let, ki so zaradi različnih okoliščin popolnoma odvisni od pomoči drugih." Sorry, ali ni za mlajše od 65 let osebna asistenca, za katero se mi zdi, da ...prikaži več je vsebinsko povsem enaka dolgotrajni oskrbi?

  • rd2dmk2 16:14 16.oktober 2021.

    minister poklukar (to je vse kar se ti lahko naslovi, si deleč od gospoda ).j si tudi predsednik turističnega društva gorje, ki vsako leto ponudi avtobusni prevoz turistom. istočasno pa so občina gorje ena izmed občin brez sistema prostofer in ...prikaži večn pa z zelo slabim javnim prevoznim sistemom. pa ti predsednik ne najdeš sočutja za sokrajane in jim urediš avtobusni promet , tako kot turistom. saj si tudi minister za zdravje pa tudi veš kje je najbližji ZD in bolnica in lekarna.

Sorodne novice