Slovenija
14435 ogledov

Policija lahko vohlja po vašem Facebooku: "Gre za zelo sporno ravnanje!"

Protivladni protesti Profimedia
Pri identifikaciji kršiteljev si pomagajo z ročno primerjavo fotografij.

V času, ko protestni shodi niso bili dovoljeni, je veliko število ljudi prejelo globe zaradi kršenje zakona o nalezljivih boleznih. Kar bolj bode v oči pa je, da so jih prejeli brez identifikacije na mestu dogodka – policija je na podlagi fotografij, ki so bile posnete na protestu, prišla do zaključkov, kdo so bili udeleženci

V zanko so skušali ujeti celo novinarko TV Slovenije Eugenijo Carl, ki naj bi jo po naročilu generalnega direktorja policije Antona Olaja obravnavali kot organizatorko, ker je na svojem profilu na Facebooku delila fotografijo letaka, ki je opozarjal na shod staršev v Kopru.

Da boste vedeli v kakšni državi živite.  Včeraj je generalni direktor policije Anton Olaj na Policijsko upravo Koper...

Objavil/a Eugenija Carl dne Četrtek, 11. februar 2021

Trdijo, da ne gre za samodejno prepoznavo obrazov

Na Generalni policijski upravi (GPU) sicer trdijo, da pri prepoznavi kršiteljev ne gre za samodejno prepoznavo obrazov oseb s pomočjo računalniških programov, saj je ta možna le pri preiskovanju suma kaznivega dejanja, ko program samodejno preverja obraz s fotografije konkretnega neznanega storilca kaznivega dejanja s fotografijami iz evidence fotografiranih oseb na podlagi biometričnih značilnosti (112. člen ZNNPol), temveč za prepoznavo kršiteljev predvsem na podlagi lastne prepoznave kršiteljev s strani policistov (na primer kršiteljev, ki so jih v preteklosti policisti že obravnavali), "lahko pa tudi na podlagi preverjanja podatkov o domnevnem kršitelju v evidencah policije, upravnih organov in drugih zbirkah podatkov, za pridobitev katerih je policist pooblaščen z zakonom, fotografiranjem osebe in primerjavo fotografije s fotografijami drugih oseb in podobno".

Šlo naj bi torej za ročno primerjavo fotografij s fotografijami oseb v evidencah in drugih zbirkah podatkov ali fotografijami, objavljenimi v javno dostopnih medijih (na primer na televiziji, svetovnem spletu).

Brskajo tudi po družbenih omrežjih, "če je to potrebno"

Ker je "svetovni splet" izjemno širok pojem, smo policistom zastavili še dodatno vprašanje: Ali štejejo tudi družabna omrežja? "Pri identificiranju kršiteljev z ročno primerjavo fotografij lahko policisti primerjajo fotografije kršiteljev tudi s fotografijami iz javno dostopnih virov, tudi z družbenih omrežij, če je to potrebno," so nam odgovorili.

Policija torej za identifikacijo udeležencev demonstracij ne more uporabiti sistema za biometrično prepoznavo, pri čemer bi fotografije črpali tudi iz drugih virov, npr. fotografije dokumentov iz registra prebivalcev (osebne izkaznice, potni listi). Prepoznava na podlagi biometričnih značilnostih oseb je dovoljena izključno pri identifikacijskem postopku ter pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, pri čemer se fotografije črpajo le iz evidence fotografiranih oseb.

Preverijo, če gre "verjetno za osebo, ki jo policist osebno pozna"

Izvajajo pa primerjavo fotografij kršiteljev tudi s pomočjo fotografij z družbenih omrežij. A za to nalogo niso zaposlili zunanjih strokovnjakov, ki so posebej usposobljeni za prepoznavo obrazov. Primerjavo fotografij opravljajo policisti, ki obravnavajo kršitve, so nam povedali na GPU. Tako policisti opravijo ročne primerjave fotografij "z namenom, da policist preveri, če gre verjetno za osebo, ki jo osebno pozna (na primer iz predhodnih policijskih postopkov ipd.)".

Po njihovih navedbah naj bi tako policisti v resnici fotografije primerjali zgolj za to, da še dodatno potrdijo svojo osebno prepoznavo kršitelja in pridobijo druge podatke, potrebne za izvedbo prekrškovnega  postopka - npr. da pridobijo podatek o prebivališču kršitelja. "V nadaljevanju policist  kršitelja obišče na domu ali drugem mestu, kjer nedvomno ugotovi njegovo identiteto (na primer tako, da ga pozove,  naj  mu  izroči javno listino z njegovo fotografijo), ga seznani s kršitvijo in zoper njega  izvede prekrškovni postopek; izda plačilni nalog," pojasnjujejo na GPU.

"Posamezniki policista, ki je podpisan na nalogu, ne poznajo"

A kot pravi Anuška Podvršič iz Pravne mreže za varstvo demokracije (PMVD), so obravnavali več primerov posameznikov, ki so prejeli na dom plačilni nalog, policija pa z njimi ni opravila postopka ugotavljanja identitete. Na nekatere plačilne naloge je policija zapisala, da so posameznike prepoznali na podlagi predhodnih obravnav, na druge pa le, da je bil opravljen postopek identifikacije, pri čemer pa niso navedli, na kakšen način so osebo identificirali.

"Posamezniki policista, ki je podpisan na nalogu, ne poznajo, tako ni jasno, kako je prekrškovni organ ugotovil njihove osebne podatke," pravijo v mreži odvetnikov, ki je bila ustanovljena z namenom zmanjšanja razlik v razpoložljivih finančnih in pravnih sredstvih med državo in posamezniki, ki naj bi bili nepravično kaznovani.

"Takšna identifikacija vsekakor ne more biti dovolj za izrek kazni"

V primerih, ki so jih obravnavali, je bila identifikacija storilca prekrška opravljena zgolj ob zaznavi prekrška s strani policista, ki naj bi pobudnika poznal iz predhodnega postopka ali iz medijev. "Tako opravljena identifikacija storilca prekrška ni ustrezna in ni v skladu z veljavno zakonodajo in pravili stroke," opozarja Podvršičeva in dodaja, da takšna identifikacija vsekakor ne more biti dovolj za izrek kazni. Posameznikom tako tudi ni dana možnost, da se pred izdajo in vročitvijo izpodbijanega plačilnega naloga osebno izjavijo o prekršku, policist pa ni z gotovostjo ugotovil, ali je oseba storila prekršek, opozarja.

Menijo, da gre za zelo sporno ravnanje policije. "Ljudje, ki se redno udeležujejo protestov, so dodatno diskriminirani. Kazen dobijo na dom vsakič, ko se le približajo shodu. Dovolj je, da jih policist opazi. Policija jih oglobi vsakič, ko pridejo le v bližino shoda. Torej je absolutno nemogoče, da je bila v postopku zagotovljena kakršnakoli kontradiktornost in posameznikom niso zagotovljena niti temeljna jamstva poštenega postopka," pojasnjuje sogovornica.

Posameznikom so pomagali z vložitvijo zahtev za sodno varstvo, vendar svarijo, da to za zaščito temeljnih človekovih pravic ni dovolj. "Veliko indicev kaže na to, da je policija zbirala osebne podatke posameznikov in jih obdelovala ter avtomatizirano obdelava osebne podatke, ne da bi za to imela podlago v zakonu, zato bomo s soglasjem prizadetih oseb v naslednjih dneh podali prijavo kršitve varstva osebnih podatkov na informacijskega pooblaščenca," še pravi Podvršičeva.

Res obstajajo izurjeni ljudje, ampak ...

Kako zanesljiva je sploh tovrstna prepoznava? Dr. Borut Batagelj s Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI), strokovnjak na področju računalniškega vida, ki sicer deluje tudi kot sodni izvedenec, pravi, da so posnetki, ki jih policija zajame na kraju dogajanja, načeloma dovolj kakovostni za prepoznavo obrazov. "Sploh če gre za frontalne fotografije in posnetke," dodaja.

Prepoznava obrazov | Avtor: Profimedia Profimedia
A obraze načeloma prepoznava napredna programska oprema, ki zaznava točne parametre obraza na podlagi računalniško naučenih modelov.

Kako pa je s človeško primerjavo obrazov? Batagelj pravi, da sicer obstajajo izurjeni ljudje, ki so zmožni izredno natančne primerjave obrazov. Profili so različni – določeni ljudje, denimo policisti, zaposleni na meji ali na letališču, so naučeni, da pregledajo glavne značilnosti obraza in ga primerjajo s fotografijo na osebni izkaznici, zato lahko že v nekaj sekundah ocenijo, ali ima nekdo ponarejeno fotografijo na dokumentu.

Druga skupina ljudi so izurjeni eksperti za prepoznavo obrazov, denimo sodni izvedenci, med katere spada tudi sam – za primerjavo obrazov namreč ne uporabljajo le tehnologije, temveč tudi primerjajo različna znamenja na obrazu, razdalje in druge mere obraznih karakteristik pod različnimi pogoji, na podlagi katerih podajo oceno, ali gre res za isti obraz ali ne.

Borut Batagelj Intervju Slovenija "Lažni posnetki so že tako prepričljivi, da jih ne bi prepoznali s prostim očesom"

Tretja skupina ljudi pa so "superprepoznavalci" obrazov. V to skupino spadajo ljudje, ki imajo možganski center za prepoznavo obrazov nadpovprečno razvit – podobno kot poznavalci, ki imajo zelo razvit vonj ipd. Raziskava, ki primerja učinkovitost vseh navedenih skupin in kontrolne skupine študentov, kaže, da so najbolj uspešni (93-odstotno) izurjeni eksperti za prepoznavo obrazov, "superprepoznavalci" so uspešni v 83 odstotkih, študentje kot kontrolna skupina pa le v 68 odstotkih. Najbolje se je odrezala kombinacija ekspertov in algoritmov.

Razen, če so vsi policisti, ki obravnavajo kršitve, hkrati tudi zadnji tip, "superprepoznavalci" obrazov, njihove trditve o prepoznavi oseb na fotografijah stojijo na zelo trhlih tleh. Na GPU nam konkretnih odgovorov, kako so policisti, ki obravnavajo kršitve, sploh usposobljeni za prepoznavo obrazov, namreč niso podali.

"Naslovnik zaradi napačnega pravnega pouka ne bi smel trpeti negativnih posledic"

In kaj na vse to pravi Varuh človekovih pravic? Kakšen pravni pouk imajo zagotovljen prejemniki glob, ki so prepričani, da niso kršili veljavnih pravil glede zbiranja ali pa jih celo ni bilo na shodu? 

"Glede na to, da še nihče ni vložil konkretne pobude s konkretnim pravnim poukom, se do tega vprašanja težko opredelimo. Na splošno lahko rečemo, da naslovnik zaradi napačnega pravnega pouka (na primer prekratkega roka, navedbe napačnega organa ipd.), ne bi smel trpeti negativnih posledic. Domnevati je, da imajo lahko naslovniki tako v tem primeru kot v večini drugih prekrškovnih zadev možnost zahtevati sodno varstvo, vendar o tem brez konkretne vsebine lahko le ugibamo. V primeru, da bi prejeli konkretno pobudo, bi se po preučitvi verjetno lahko opredeliti do tega, ali so bili policijski prekrškovni postopki ustrezni oziroma zakoniti, kakšna je bila izvedba policijskih pooblastil, pa tudi o dopustnosti uporabe tovrstnih dokazov v morebitnih prekrškovnih ali drugih postopkih," odgovarjajo v uradu.

Poudarijo, da je v človekove pravice sicer mogoče posegati, vendar le pod določenimi zakonsko opredeljenimi pogoji, pri tem pa je treba zasledovati načela legitimnosti in sorazmernosti. "Test legitimnosti pomeni, da se presoja ustavno dopustnost cilja, ki se s posegom zasleduje. Test sorazmernosti pa pomeni, da je zakonski poseg v človekovo pravico ali temeljno svoboščino za varstvo druge človekove pravice ali temeljne svoboščine oziroma ustavno dopustnega cilja v javnem interesu nujen, primeren in sorazmeren. Poseg v svoboščino mora temeljiti tudi na prepričljivih in trdnih razlogih, če naj bo dovoljen z vidika Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin."

nina.sprohar@zurnal24.si

 

 
Komentarjev 40
  • ode 08:44 25.april 2021.

    Menda je več otrok, že okuženih s ćordizmom, prišlo iz porodnišnice, kjer so jih namerno okužili porodničarji/ke, ki so zapriseženi verniki ćordizma. Kako zajeziti in iztrebiti to hudo nalezljivo bolezen, ki ima že epidemične razsežnosti? Enako, kot v primeru slinavke ...prikaži več in parkljevke ali prašičje kuge.

  • ode 08:32 25.april 2021.

    Gledano z očmi krimalcev je sporno vsako ravnanje policije proti njim. Sploh pa v teh časih, ko se država, nekoč imenovana Republika Slovenija, pospešeno spreminja v DLR Ćordistan.

  • duc1 21:04 24.april 2021.

    Modri hlapčki,slabši ste kot SMRKCI.