Slovenija
261 ogledov

Polovico knjig bi lahko mirno vrgli v koš

Otroške knjige Žurnal24 main
Produkcija knjig za otroke in mlade je od 90-ih let močno zrasla, a veliko del je nekakovostnih in ne nujno poceni. S pomočjo Priročnika, Zlate hruške in Knjigometra ne morete zgrešiti.

"Zelo enostavno lahko rečem, da je pol knjig iz produkcije takih, da bi bilo bolje, da ne bi izšle, ker ne zadovoljujejo minimalnih standardov kakovosti," pravi mag. Darja Lavrenčič Vrabec iz Mestne knjižnice Ljubljana, vodja Pionirske-centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Od začetka devetdesetih let, ko je bilo v Sloveniji izdanih okoli 260 otroških in mladinskih knjig, je produkcija iz leta v leto intenzivno rasla do zdajšnje, osupljive številke okoli tisoč naslovov. Tudi kriza (še) ni kaj bistveno zmanjšala številke knjižne produkcije, da bi izšlo kaj manj nekakovostnih knjig, kar smo po tihem morda pričakovali.

Tudi zaradi tega so se v MKL, Pionirski, ki strokovno pokriva področje mladinske književnosti in mladinskega knjižničarstva, že pred leti odločili, da celoten nabor knjig vsako leto oceni strokovni tim 14 strokovnjakov, ki sestoji iz zaposlenih v Pionirski in zunanjih strokovnih sodelavcev, kvalificiranih za to strokovno delo. "Pregledamo in ovrednotimo vso produkcijo knjig za otroke in mlade na slovenskem knjižnem trgu zadnjega leta in vsako jesen izdamo Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig," pojasnjuje Lavrenčič Vrabčeva. "Poleg tega pregledujemo tudi sprotno produkcijo, kar je v pomoč našim kolegom po splošnih in šolskih knjižnicah, mentorjem branja in končno tudi staršem za domačo knjižnico." Knjigometer, v katerem je seznam sprotno ovrednotenih knjig novejše produkcije, posodabljajo dvakrat mesečno.

Najboljše Zlate hruške in "opazno dobre"

Najboljšim med njimi podelijo znak Zlata hruška, ki jih v knjižnici opazimo po posebni nalepki, s katero so opremljene izbrane knjige. "Zlata hruška je znak najboljše knjige za otroke in mladino," razlaga Lavrenčič Vrabčeva. " Iz izbora Zlatih hrušk, pa uredniški odbor izbere tiste, ki prejmejo Priznanja Zlata hruška, in sicer v treh kategorijah: izvirno slovenska mladinska leposlovna knjiga, izvirno slovenska poučna mladinska knjiga (edino priznanje v Sloveniji za strokovno knjigo za otroke in mlade) ter prevedena mladinska knjiga (podeljujejo skupaj s Slovensko sekcijo IBBY). Podelitev znaka Zlata hruška in Priznanj Zlata hruška so na Prazniku Zlatih hrušk, v drugi polovici meseca novembra v okviru Slovenskega knjižnega sejma.

"Če rečemo po šolsko, je Zlata hruška knjiga, ki si je prislužila oceno odlično, v vseh ozirih," pojasnjuje Lavrenčič Vrabčeva in dodaja, da za razliko od literarnih nagrad, uredniški odbor knjige (leposlovne in strokovne) ocenjuje v celoti, tudi kot založniško-obrtniški izdelek. "Pri leposlovni knjigi nas seveda zanima literarna plat, sporočilna vrednost knjige, a tudi njena estetska vrednost ter pri poučni knjigi kredibilnost informacij, saj morajo le te biti brezhibne. Pregledamo tudi kvaliteto ilustracij, opreme, tiska, postavitev besedila, lektoriranje, prevod ter namembnost oz. ustreznost dela glede na določeno ciljno skupino, potrebo ali namen."

Dobra izdaja za "obotavljive" bralce

"Druga kategorija opazno dobrih izdaj prav tako predstavlja zelo visok kakovostni razred," pojasnjuje Lavrenčič Vrabčeva. Solidne kakovosti so tudi knjige dobre izdaje, ki jih še vedno priporočajo v branje. "Populacija mladih bralcev je raznolika tako po interesih kot bralnih sposobnostih. Med njimi so velikanske razlike v bralnih zmožnostih. Tu se najde veliko knjig, ki so primerne za otroke, ki morda še niso dobri bralci in jim moramo pomagati, da bodo to postali."

Nasprotno pa branja oz. nakupa knjig z najnižjima ocenama "pomanjkljivo" in "pogrešljivo" ne priporoča. "Gre za izdaje, ki ne dosegajo minimalnih založniških standardov kakovosti, ki jim torej manjka precej avtorskega in založniškega dela," razloži Lavrenčič Vrabčeva ter o najnižji kategoriji "pogrešljivo" pove, da gre za knjige, ki so "vsestransko nedorasle ali celo zgrešene", lahko pa celo škodljive.

Ker je sredstev, ki jih imajo knjižnice za nakup knjižničnega gradiva čedalje manj, mora biti izbor gradiva še posebej skrben in premišljen. "Na oddelkih za otroke in mlade v MKL smo res zelo pozorni, da kupujemo kakovostne knjige," poudarja Lavrenčič Vrabčeva. "Dogovorjeni smo, da kupujemo zlate hruške, opazno dobre in dobre izdaje, izjemoma pomanjkljivo izdajo, če ima kakšne druge kakovosti, sicer to niso dovolj dobre izdaje, da bi jih mi postavili na police. Imamo veliko odgovornost, etično, moralno, vzgojno, saj delamo z otroki in mladimi, tu pa so temelji vsega, tudi njihovega bralnega razvoja, bralne pismenosti … Od nas zlasti je odvisno, kakšnega bralca bomo razvili."

Največ slabih knjig je za najmlajše

Največ nekakovostnih knjig najdemo med tistimi za najmljajše. "Nakupovalne navade staršev v tem obdobju so precej močne, zato so te knjige zanimive za komercialne ponudnike," razlaga Lavrenčič Vrabčeva. "V kakovostnih knjigarnah tovrstnega gradiva nimajo, na policah marsikatere trgovine pa se najdejo knjige, ki so problematične, a morda cenovno zanimive in vpadljive s kičasto opremo. Ogromno je priredb klasičnih zgodb, ki so problematične, včasih tako okleščene in prirejene, da so že skoraj nerazpoznavne." 

Pri nakupu slednjih zato priporoča pogled v Priročnik ali Knjigometer, če boste izbirali med najnovejšo knjižno produkcijo. Starši naj v enotah MKL povprašajo po zgibanki Zlata hruška, to je Seznam odličnih mladinskih knjig: 2009-2013. Dobijo ga brezplačno in je dober bralni vodnik za branje ter priporočilo za knjižne nakupe. V dobrih knjigarnah skrbijo za to, kaj je na njihovih policah, imajo dostopen Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, tudi z nalepkami označene knjige, prejemnice znaka Zlata hruška, zato se lahko posvetujete tudi z usposobljenim knjigarjem, sami pa se opremite z informacijami in vedenjem. "Cena za dobro ali slabo knjigo je v mnogih primerih enaka ali pa je slaba knjiga celo dražja," poudarja Lavrenčič Vrabčeva.

Tudi s Ciciuhcem ne boste zgrešili

Predšolsko obdobje je zlato obdobje, v katerem se vzpostavljajo bralne navade, zato mu v knjižnici namenjajo veliko pozornost. "Ciciuhec je projekt, ki povezuje knjigo z otrokom in družino, pa tudi z vrtcem, v katerem otrok preživi dobršen del dneva," razlaga Lavrenčič Vrabčeva. "Knjige, ki so s Ciciuhcem, so resnično kakovostne. Njihov izbor izhaja iz najboljših in zelo dobrih bralnih priporočil Priročnika in Bralne značke Slovenije-ZPMS." V zadnjem času se začenjajo intenzivno posvečati tudi najzgodnejšim bralcem, t. i. kobacajčkom.

Močna konkurenca knjigam že v zelo zgodnjem obdobju sta postala računalnik in pametni telefon. "Opažamo, da se marsikateri otrok prej sreča s tovrstno tehnologijo kot knjigo," pravi Lavrenčič Vrabčeva, a dodaja, da upada knjižnic v tem obdobju zaradi tega ni. "To se začne pozneje, z najstništvom, od šestega in sedmega razreda naprej, zato imamo različne projekte, s katerimi privabljamo mlade v knjižnice," pove in izpostavi kakovosten in uspešen nacionalni projekt Javne agencije za knjigo Rastem s knjigo, ki povezuje šole in splošne knjižnice. Sedmošolci in dijaki prvega letnika srednjih šol z razredom obiščejo knjižnico, kjer jim predstavijo mnoge dejavnosti, za katere morda sploh ne vedo, da v knjižnici potekajo. "Sodobna knjižnica je vse kaj drugega kot skladišče knjig. Imamo različne prireditve, izobraževanja in delavnice, ki so mladim dostopne brezplačno, kot so računalništvo, robotika ali zabavna matematika. Tu je dostopna tehnologija in v zadnjem času tudi elektronska knjiga."

Ob obisku knjižnice dobi najstnik v dar kakovostno sodobno izvirno slovensko leposlovno knjigo kot popotnico v svet branja, da bi ostal bralec za vse življenje. Sedmošolci bodo letos dobili knjigo Damijana Šinigoja Iskanje Eve, dijaki prvega letnika pa knjižni strip Andreja Rozmana Roze in Damijana Stepančiča, Živalska kmetija, ki je izvirna adaptacija in nadgradnja klasične in večne knjige, to je Živalske farme Georga Orwella. 

Poletavcem so se pridružili NajPoletavci

Na kakovostno branje opozarjajo tudi s Poletavci, poletnim bralnim projektom, ki je namenjen otrokom med sedmim in dvanajstim letom in letos prvič tudi NajPoletavci za starejše od 13 let. Sicer je tu izbor branja prepuščen v celoti otrokom, v knjižnicah pa bralne namige posredujejo tudi s knjižnimi razstavami. "Res so poleteli Poletavci, vedno več jih je," zadovoljno pove Lavrenčič Vrabčeva. In ta dejavnost se širi tudi po Sloveniji, v druge splošne knjižnice. Mestna knjižnica Ljubljana je nosilka projekta, sodelujejo pa tudi Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, Knjižnica Litija, Knjižnica Logatec, Knjižnica Medvode in Knjižnica Miklova hiša Ribnica.

Ko so kot Poletavci že dosegli starost 12 let, so mladi bralci sami, pa tudi njihovi starši želeli, da bi s to dejavnostjo med poletnimi počitnicami nadaljevali in tako so se rodili naj(stniški)poletavci, NajPoletavci. Naslove prebranih knjig vpišejo v posebno zgibanko, ki jo dobijo na spletu ali v knjižnici, medtem ko Najpoletavci izberejo tri knjige, lahko tudi elektronske, in na splet napišejo, kaj so brali, s katerim knjižnim junakom so se identificirali itd. "Deležni smo pohval s terena, marsikomu smo pomagali, da se je navdušil nad branjem," pravi Lavrenčič Vrabčeva. "Zelo veseli in pozitivno smo presenečeni, ko gledamo bralne utrinke in bralne sezname mladih. Navdušeni smo nad tem, kakšne knjige se znajdejo pri njih."

Projekt se začne ob koncu šolskega leta in zaključi 10. septembra. Vsi otroci, ki so sodelovali v projektu bodo povabljeni 18. septembra na zaključno prireditvijo Dan za Poletavce v Parku slovenske reformacije, na kateri bodo podelili tudi številne nagrade. Vsak poletavec dobi priznanje in majčko ter kandidira za glavno nagrado. Projekt je prejel tudi priznanje Slovenske sekcije IBBY 2014 za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja.

irma.hus@zurnal24.si

Komentarjev 1
  • spenjac 15:21 17.avgust 2015.

    Končno en smiseln in uporaben članek. Pa še brez črkovalnih napak.