V volilnem štabu
Danila Türka so do srede zbrali 238.798 evrov. S prošnjami za donacije so se
obrnili na nekaj manj kot 2000 podjetij, ki izpolnjujejo zakonske pogoje. Financiranje volilne
kampanje so omogočili tudi prek številke 2929, prek katere so lahko posamezni donatorji s sporočili
SMS prispevali po en evro, zakonsko dovoljeno vsoto pa je daroval tudi Türk sam.
Njegova tiskovna predstavnica
Melita Župevc ni razkrila, ali in koliko so za kampanjo namenile stranke, ki
podpirajo Türka. V štabu sicer ocenjujejo, da jih bo celotna volilna kampanja stala 380.000 evrov
oziroma 55 odstotkov zakonsko dovoljenih sredstev. Največ so porabili za izdelavo časopisa,
oglaševanje in plakatiranje.
Stranke niso podprle Peterleta
V
Peterletovem taboru so za kampanjo do srede zbrali okoli 300.000 evrov denarja,
natančnega obračuna o porabi pa za zdaj še nimajo, saj računi še prihajajo. Največji strošek pri
tem predstavljajo stroški za oglaševanje in volilne shode. Največ denarja so zbrali s
prostovoljnimi prispevki posameznikov in prošnjami za donacije, ki so jih poslali na naslove večjih
podjetij. Politične stranke po besedah tiskovnega predstavnika
Janeza Ciglerja Kralja niso prispevale denarja za kampanjo.
|
Sicer pa kandidata za predsednika države Peterle in Türk ob morebitni izvolitvi najverjetneje ne bi imela večjih težav v dosedanjih službah. Danilo Türk bi se ob izvolitvi s pravno fakulteto v Ljubljani, kjer je zaposlen, najverjetneje dogovoril za sporazumno prekinitev delovnega razmerja, Lojzeta Peterleta pa bi v evropskem parlamentu nadomestil Anton Kokalj .
Dekan pravne fakultete v Ljubljani Rajko Pirnat je pojasnil, da bi ob Türkovi izvolitvi stekel običajen postopek o sporazumni prekinitvi rednega delovnega razmerja. Več težav bi zaradi Türkove izvolitve imela fakulteta sama, ki bi morala zapolniti njegovo mesto profesorja mednarodnega prava.
Bolj zapleten bi bil postopek ob morebitni izvolitvi Lojzeta Peterleta, saj bi ga v Evropskem parlamentu na mestu poslanca nadomestil naslednji poslanec z evropske liste NSi, ki je dobil največ glasov. V tem primeru bi bil to Anton Kokalj.
Ker pa je Kokalj trenutno poslanec v državnem zboru, bi se po besedah pravnega svetovalca državnega zbora Mira Cerarja ta moral odločiti, katero od funkcij bo opravljal.